Cerkev in politika

Minulo nedeljo je smledniški župnik Tomaž Nagode navzoče pri maši med drugim pozval na referendum o zakonu o arhivih in arhivskem gradivu ter jim položil na srce, naj glasujejo proti. »V imenu resnice ne smemo dopustiti, da bi se s tem zakonom zaščitili vsi tisti, ki so krivi za strahotne zločine, in tisti, ki so pokradli vse, kar se je v naši ubogi Sloveniji po osamosvojitvi dalo (in še naprej kradejo!!). Torej, naša dolžnost je, da kot državljani in kot kristjani gremo na volitve!« piše v zapisu maše na spletni strani župnije Smlednik.

Take besede iz ust predstavnikov slovenske rimskokatoliške cerkve niso presenetljive, saj se je ta že večkrat postavila na stran ene od političnih opcij. A pred tem referendumom uradno ni takšnega opredeljevanja. Neposrednih nasvetov, kako glasovati, se je vzdržala tudi Komisija za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, ko je pozvala k udeležbi na referendumu. Morda so se v cerkvi zavedeli, kako škodljiva je politična polarizacija za slovensko družbo, ali pa vsaj, da je škodljiva za cerkev samo.

Nagode trdi, da njegovo stališče ni politično in da pri tem referendumu ne gre za politično vprašanje. S tem se ne strinja nihče razen članov in simpatizerjev SDS, ki je pobudnica referenduma. »Zahteva po referendumu je v funkciji politične manipulacije,« je bila jasna Ljudmila Novak, predsednica stranke NSi – krščanskih demokratov, sicer še nedavno najtesnejše politične zaveznice cerkve.

No, morda pa ima SDS v cerkvi zdaj tesnejše zaveznike.