Suženjsko delo za poceni rakce

»Če kupujete rakce iz Tajske, kupujete suženjsko delo,« pravi direktor Anti-Slavery International Aidan McQuade

Morsko hrano, ki jo je mogoče kupiti v trgovinah v zahodnih državah, proizvajajo sužnji v Aziji. Novinarji časopisa Guardian so s šestmesečno raziskavo odkrili, da veliko število ljudi, ki jih njihovi delodajalci kupujejo in prodajajo kot živali ter pod prisilo zadržujejo na ribiških ladjah zunaj Tajske, ilegalno proizvaja rakce, ki so na prodaj v trgovinah glavnih trgovskih podjetij po svetu. Največji proizvajalec rakcev na svetu, tajsko podjetje Charoen Pokphand (CP) Foods, kupuje ribjo moko, s katero krmi rakce na svoji farmi, od nekaterih dobaviteljev, ki so lastniki ribiških ladij, na katerih delajo sužnji. Tisti, ki jim je uspelo pobegniti, poročajo o 20-urni dnevni tlaki, rednem pretepanju, mučenju in pobijanju. Nekateri so bili na morju več let, nekateri so redno morali jemati amfetamine. Nekateri so bili priča umorom drugih sužnjev. VEČ>>

Petnjast priseljencev iz Burme in Kambodže je novinarjem Guardiana razložilo, kako so jih zasužnjili. Plačali so posrednikom, da bi jim priskrbeli delo v tovarnah ali na gradbiščih na Tajskem. Namesto tega so bili prodani kapitanom ladij, v nekaterih primerih zgolj za 250 funtov (309 evrov). »Prepričan sem bil, da bom umrl,« je dejal Vuthy, nekdanji menih iz Kambodže, ki so ga prodajali od kapitana do kapitana. »Vklenili so me v verige, niso skrbeli zame ali mi dali kar koli za jesti… Prodajali so nas kot živali, a mi nismo živali, smo ljudje,« pravi. Druga žrtev pravi, da je videla, kako so umorili 20 sužnjev, ena od žrtev pravi, da so jih pretepali, četudi so trdo delali, vsi Burmanci so bili kupljeni. »Toliko nas je bilo, da bi nas težko prešteli,« razlaga.

Podjetje CP Foods, ki ima letni promet 33 milijard dolarjev (24 milijard evrov) in se trži kot 'kuhinja sveta', rakce pod svojo blagovno znamko prodaja kot krmo drugim farmam, pa tudi dobaviteljem mednarodnih trgovskih verig, proizvajalcem in prodajalcem hrane. Prodaja zamrznjene ali kuhane rakce, pa tudi pripravljene jedi. Rakce prodaja tudi kot surovino distributerjem hrane.

V CP Foods priznavajo, da je suženjsko delo del dobavne verige, a v kakšnem obsegu se to dogaja, nimajo pregleda, pravi Bob Miller, direktor za Veliko Britanijo. »Če kupujete rakce iz Tajske, kupujete suženjsko delo,« pravi direktor Anti-Slavery International Aidan McQuade. Tajska je največji svetovni izvoznik rakcev, njen izvoz morske hrane je ocenjen na 7,3 milijarde dolarjev (5,4 milijarde evrov). Prek nadnacionalk, kot je CP Foods, Tajska na leto izvozi 50 tisoč ton rakcev, od tega kupi CP Foods skoraj 10 odstotkov.

Čeprav je suženjstvo prepovedano v vseh državah sveta, je na svetu zasužnjenih okrog 21 milijonov moških, žensk in otrok, kažejo podatki Mednarodne organizacije dela (ILO). Te ljudi prodajajo kot lastnino, so prisiljeni delati po fizično ali psihično prisilo in so pod nadzorom svojih 'delodajalcev'. Tajska je tranzitna in ciljna država za suženjstvo, trenutno naj bi bilo v tej državi zasužnjenih skoraj pol milijona ljudi. Koliko je sužnjev na ribiških ladjah, ni podatkov. Tajska vlada ocenjuje, da do 300 tisoč ljudi dela v ribiški industriji, od tega je 90 odstotkov priseljencev, ki jih ni težko zasužnjiti in preprodajati. Hkrati pa v Evropi in ZDA raste povpraševanje po poceni rakcih, zato proizvajalci znižujejo stroške dela.

Kljub zagotovilom tajske vlade, da je boj proti trgovini z ljudmi glavna nacionalna prednostna naloga, so novinarji Guardiana s tajno preiskavo odkrili brezpravno in neregulirano industrijo, ki jo vodijo kriminalci in tajska mafija ob podpori tajskih uradnikov in posrednikov, ki lastnikom ladij prodajajo priseljence kot poceni delovno silo. »Tajski uradni organi bi lahko ukinili posrednike in zagotovili legalno zaposlovanje,« pravi visoki državni uradnik, ki je pristojen za preiskave trgovine z ljudmi. A vlada po njegovih besedah tega noče narediti. Dokler bodo lastniki ladij odvisni od posrednikov, ne od delojemalcev, ki jih zagotavlja vlada, problema ne bo mogoče rešiti.

Aktivisti organizacij za spoštovanje človekovih pravic trdijo, da bi tajski izvozniki morske hrane propadli brez suženjskega dela. Globalne družbe in trgovci bi lahko zgolj z uveljavitvijo svojih standardov, ki prepovedujejo prisilno delo in otroško delo, naredili toliko dobrega brez veliko tveganja zase, pravi Lisa Rende Taylor iz Anti-Slavery International.