Klemen Košak

 |  Mladina 24  |  Politika

Poskusni zajček

Bo Slovenija popustila?

Leta 2006 se je ljubljanski zasebni zavod Izobraževalno razvojni center dogovoril z britansko univerzo Nottingham Trent University in začel izvajati njen študijski program. Ko so prvi študentje končali program, so zaprosili za priznanje javne veljavnosti diplom. Bili so zavrnjeni. Zavod IRC ni bil akreditiran visokošolski zavod. Študentje in zavod so vztrajali, da bi moralo biti dovolj, da je v Britaniji akreditirana Nottingham Trent University, a so bili leta na sodiščih neuspešni.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Klemen Košak

 |  Mladina 24  |  Politika

Leta 2006 se je ljubljanski zasebni zavod Izobraževalno razvojni center dogovoril z britansko univerzo Nottingham Trent University in začel izvajati njen študijski program. Ko so prvi študentje končali program, so zaprosili za priznanje javne veljavnosti diplom. Bili so zavrnjeni. Zavod IRC ni bil akreditiran visokošolski zavod. Študentje in zavod so vztrajali, da bi moralo biti dovolj, da je v Britaniji akreditirana Nottingham Trent University, a so bili leta na sodiščih neuspešni.

Skrbi ministrstva za visoko šolstvo ni bilo konec. Maja 2011 je prejelo uradni opomin evropske komisije zaradi domnevne nezdružljivosti določb zakona o visokem šolstvu, ki urejajo transnacionalno izobraževanje, s pogodbo o delovanju EU ter z direktivo o storitvah na notranjem trgu. Evropska komisija je sporočila, da bi morala Slovenija kot javno veljavne priznati vse diplome, pridobljene na njenih tleh, če so pridobljene po študijskih programih, ki so akreditirani v državi članici. Če jih ne, ovira svobodo opravljanja storitev. Postopek proti Sloveniji je »pilotni projekt«, pravi komisija.

Slovenija bi morala evropsko komisijo takoj zavrniti, sta prepričana Klemen Miklavič, ki raziskuje edukacijske politike, in Marko Bucik, raziskovalec politike EU. Pogodba o delovanju EU določa, da posamezne države ohranijo pristojnost nad izobraževanjem. Poleg tega je v direktivi o storitvah izrecno zapisano, da izobraževanje ne sodi med tržne storitve.

Ministrstvo se tega ni spomnilo, ampak je raje spremenilo »sporne« določbe zakona. Vendar vseeno tako, da je slovenska agencija za kakovost v visokem šolstvu še vedno ohranila nadzor nad kakovostjo programov, ki se izvajajo pri nas, tudi če prihajajo s tujih univerz.

Evropska komisija pa ni zadovoljna, postopek se nadaljuje. Ministrstvo sedaj znova spreminja določbe zakona o visokem šolstvu, a tudi če bodo sprejete, komisija verjetno še vedno ne bo zadovoljna. V prvi različici predloga novega zakona iz oktobra lani je ministrstvo popolnoma ustreglo evropski komisiji. Aprila pa je, verjetno zaradi opozoril strokovnjakov, predlog popravilo in Slovenija naj bi še okrepila nadzor nad javno veljavnostjo diplom, pridobljenih na njenih tleh.

Pritisk komisije pa se bo nadaljeval. Zagotovo se mora stopnjevati tudi odpor zoper pritisk, trdita Bucik in Miklavič. Če se bo tovrstna tržna ideologija nadaljevala, bodo lahko fakultete, akreditirane v katerikoli od članic, ustanavljale podružnice po vseh drugih članicah in v njih izdajale javno veljavne diplome. To lahko vodi do dirke, katera država bo imela nižja merila za akreditacijo visokošolskih institucij.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.