Vojna... dobra za gospodarsko rast

Ali za večjo rast res potrebujemo vojno?

Zaradi nadaljevanja šibke gospodarske rasti v bogatih državah, so se ekonomisti odločili za samoanalizo. Kot mogoče krivce so našli šibko povpraševanje, rast neenakosti, konkurenco s Kitajske, preveliko regulacijo, neustrezno infrastrukturo in izčrpanost novih tehnoloških idej. Vse več pozornosti kot razlog za počasno gospodarsko rast pa po pisanju Tylerja Cowena, profesorja ekonomije na univerzi George Mason v New York Timesu, dobiva mir kot razlog za šibko rast in stagnacijo. VEČ>>

V zadnjem času na svetu ni bilo prav veliko vojn, vsaj ob upoštevanju zgodovinskih standardov ne. Po poročilih o razmerah v Iraku ali Južnem Sudanu je svet še vedno zelo krvav prostor, a to je le bleda senca obeh svetovnih vojn, v katerih je bilo ubitih več deset tisoč ljudi. Torej, daljše obdobje miru pomeni, da so višje stopnje gospodarske rasti manj nujne, manj verjetne. Tyler Cowen k tej ugotovitvi seveda takoj dodaja, da ta pogled ni trditev, da bojevanje v vojnah izboljšuje gospodarstva, saj konflikt povzroča smrt in uničenje. Ta trditev tudi ni enaka keynesijanski, ki pravi, da priprave na vojno odvežejo vladno mošnjo za trošenje in ljudem zagotavljajo zaposlitev.

Zgodovina ZDA kaže, da so vlade ZDA spodbujale temeljne iznajdbe, kot je jedrska energija, računalnik in sodobno letalo, predvsem z namenom premagati sile osi ali kasneje zmagati v hladni vojni. Internet so razvili, da bi preprečili jedrsko vojno, Silicijeva dolina ima recimo korenine v naročilih za vojsko, ne v današnjih hitrorastočih podjetjih s področja socialnih medijev. Sovjetski razvoj satelita Sputnik je spodbudil zanimanje Američanov v znanost in tehnologijo v korist poznejše gospodarske rasti, navaja Tyler Cowen. Vojna po njegovi oceni prinese nujo, ki jo vlade sicer ne zaznajo. Manhattan Project je recimo potreboval le šest let za izdelavo delujoče jedrske bombe, s tem, da so začeli tako rekoč iz nič in je na vrhuncu pobrala 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda ZDA. Danes si je težko predstavljati primerljivo hiter in odločen projekt.

Velike počasi rastoče zahodnoevropske države imajo zelo malo strahu, da bi jih kdo vojaško napadel, tako politiki ne dobivajo strogih kazni za nadaljevanje stagnacije. Namesto tega potem, ko zapustijo položaj, služijo z govori in svetovanji ali pa uživajo pokojnino v prijetnem letovišču. Na drugi strani pa je Japonska pod geopolitičnim pritiskom Kitajske. Odgovor tem pritiskom je nacionalna revitalizacija prek ekonomske politike premiera Šinza Abeja.

Hipotezo, da je vojna pomemben dejavnik za gospodarsko rast, je v svoji zadnji knjigi War! What Is it Good For? Conflict and the Progress of Civilization From Primates to Robots oživil profesor zgodovine na univerzi Stanford Ian Morris. V njej opisuje primere vključno z rimskim imperijem, vzponom Evrope v času renesanse in sodobnimi ZDA. Za vsakega najde dokaze, da je želja po pripravah na vojno spodbudila tehnološke inovacije in prinesla večjo stopnjo notranjega socialnega reda. Podobno v svoji novi knjigi  War and Gold: A 500-Year History of Empires, Adventures, and Debt ugotavlja Kwasi Kwarteng, član konservativcev v britanskem parlamentu.

A Tyler Cowen svari: ne glede na to, kakšne gospodarske koristi bi prinesel potencialni konflikt, izid bi bil danes drugačen. Tehnologije so postale veliko bolj destruktivne, zato bi velika vojna bila večja katastrofa kot v preteklosti. Mnoge vojne so zaradi tega manj verjetne, kar je dobro, a hkrati to tudi omogoča lažje odobravanje gospodarske stagnacije. Življenje v svetu z 2-odstotno rastjo BDP ima nekaj velikih prednosti, ki jih ni mogoče imeti s 4-odstotno rastjo BDP in veliko več smrti. Prava vprašanja so po njegovem, ali zmoremo več in ali je sedanje prevladovanje miru samo začasni balon, ki čaka, da bo narasel.