Razlastitev imetnikov vrednostnih papirjev

Banke se bojijo učinka domin zaradi Hypo Alpe Adria banke

Avstrijske banke svarijo pred posledicami predlagane razlastitve lastnikov nekaterih vrednostnih papirjev Hypo Alpe Adria banke. Willibald Cernko, predsednik avstrijskega združenja bank, pravi, da utegnejo bonitetne agencije avstrijskim bankam v prihodnje dajati nižje ocene, ker država postavlja pod vprašaj deželne garancije. Če bodo imele slabše bonitetne ocene, se bo za avstrijske banke podražilo zadolževanje na kapitalskih trgih. Srednjeročno bi se jim lahko stroški za refinanciranje povečali za do 1,5 milijarde evrov na leto. VEČ>>

Avstrijska vlada je napovedala razlastitev imetnikov določenih vrednostnih papirjev banke Hypo Alpe Adria. Svojega denarja naj ne bi dobili vrnjenega, čeprav zanje v višini 900 milijonov evrov zagotavlja garancijo dežela Koroška. Avstrijska vlada namerava z razlastitvijo imetnikov vrednostnih papirjev razbremeniti davkoplačevalce, saj je do sedaj za reševanje Hypo Alpe Adria banke že porabila več kot 5 milijard davkoplačevalskih evrov. V Sloveniji so bili že lani razlaščeni lastniki podrejenih obveznic NLB, NKBM in Abanke. Ali je ta razlastitev ustavna, bo odločalo ustavno sodišče.

Nemški Handelsblatt navaja, da bo Avstrija, če bo njena vlada uresničila svojo namero, prva država v Evropi, kjer ne bodo izpolnjene obljube ene od zveznih dežel glede jamstev. Nemci se bojijo, da bo ta odločitev imela vpliv tudi čez mejo, kajti tudi v Nemčiji so zvezne dežele prevzele garancije za posle deželnih bank. Na finančnih trgih še ni enotnega mnenja, ali je primer Hypo Alpe Adria banke izjemni primer ali precedenčni primer, ki bo veljal tudi za druge banke. Cernko je kritiziral tudi avstrijske bančne nadzornike, češ da leta niso nič ukrenili proti povečevanju garancij, ki jih je zagotavljala dežela Koroška za Hypo Alpe Adria banko. »Takrat so to videli in menili, da je v redu. Zdaj pa reči, da bi investitorji to morali vedeti – tako ne gre,« je dejal.

Avstrijske banke so na barikadah tudi zaradi visokega bančnega davka, ki ga je država uvedla kot prispevek panoge v avstrijski sklad za reševanje problematičnih bank, kot je Hypo. Prek tega davka država od bank pobere na leto 640 milijonov evrov. EU pa v okviru evropske bančne unije načrtuje evropski sklad za reševanje bank, ki se bo prav tako financiral s prispevki bank. Avstrijske banke naj bi po oceni izvedencev morale v evropski sklad plačati med 170 in 180 milijonov evrov na leto. Banke sedaj skušajo doseči, da ne bi hkrati morale plačevati v domači in evropski sklad za reševanje bank.