Inovativni in radovedni

Držali so se za ramena in drug za drugim, kot v jari kači, hodili z ogledalci pod nosom.

Tako so svet odkrivali z drugačnimi očmi, zaradi ogledalc so z lahkoto skakljali po oblakih in plezali po krošnjah dreves.

Pridobivanja te čarobne izkušnje, pri kateri so potrebovali tudi nekaj zaupanja drug v drugega, se je lotilo 23 malih udeležencev ene od interdisciplinarnih delavnic, ki jih je v okviru mednarodnega umetniškega družbeno-izobraževalnega projekta Kids on the Corners – Otroci z robov Evrope slabih štirinajst dni gostil ljubljanski KUD France Prešeren. Otroci iz Osnove šole Trnovo iz Ljubljane in romski otroci so na koncu skupaj zgradili zgodbo in jo predstavili občinstvu.

Projekt Kids on the Corners – Otroci z robov Evrope je pravzaprav del širše medkulturne umetniške platforme, ki je nastala pred štirimi leti in jo poganja 11 partnerjev z robov Evrope. Umetnikom in raziskovalcem omogoča, da sodelujejo pri skupnih umetniških projektih. »Prepletamo video, zvok, nove tehnologije, ples in gledališče,« pravi umetniški direktor projekta Chris Torch iz Švedske in poudarja, da v nemirnih in včasih konfliktnih deželah v evropskih kotih, daleč od kulturnih, političnih in gospodarskih središč Evrope, živi veliko prijetnih ljudi z izrednimi zgodbami.

Projekt širino dobiva z delavnicami, kjer otrokom družbeno in socialno odgovorno predstavljajo različne umetniške vsebine. Združeni umetniki torej potujejo po različnih evropskih regijah, kjer spoznavajo in raziskujejo tamkajšnje kulturne, družbene, zgodovinske, verske in politične značilnosti ter strukturo okolja, pri tem pa sodelujejo tudi z lokalnimi organizacijami. Tokrat so dogajanje postavili v Ljubljano. »Takšni projekti so priložnost, da to, kar pišemo v različnih dokumentih in resolucijah o medkulturnem dialogu, tudi živimo,« je prepričana Natalija Pljanšek iz Osnovne šole Trnovo, kjer sicer pogosto sodelujejo v mednarodnih projektih in se družijo z otroki iz različnih držav.

Tokrat so se otroci ob pomoči osmih izvrstnih umetnikov, ki so postali njihovi mentorji, učili risati, brati, igrati saksofon, pa tudi izdelovati ptičje hišice, ki so bile pravzaprav prave pravcate galerije, v katerih so ob koncu projekta razstavili svoje slike. Skozi proces izdelovanja hišic sta jih vodila bolgarski režiser Nedjelko Delčev in poljski vsestranski umetnik Maciek Salamon, nazadnje pa so galerije, ki so jih za en dan razstavili na Tromostovju, odnesli domov. Le ena, skupna, bo z mentorji potovala naprej, v švedsko Umeo, letošnjo evropsko prestolnico kulture. Tamkajšnjim otrokom bodo predstavili zgodbe otrok iz Ljubljane, kot so ljubljanskim predstavili zgodbe vrstnikov iz Srbije, kjer so že potekale podobne delavnice. Nataša Zavolovšek, direktorica zavoda Exodos, slovenskega partnerja projekta, ključno prednost projekta vidi ravno v tem, da se zgodbe selijo in širijo po Evropi: »Pomembno je, da je umetnost tista, ki povezuje, se krepi in hkrati podira predsodke in meje vseh vrst.«

Projekt je imel človekoljubno razsežnost, saj so otroci zbirali igrače, barvice in knjige za vrstnike s poplavljenih območij na Balkanu.

»Otroci so neverjetni, od njih se lahko veliko naučimo. Tako zelo ustvarjalni so in imajo odlične zamisli,« je ob mojem obisku na zvočnem delu delavnice razložil švedski glasbenik, saksofonist Nils Person, ki je otroke usmerjal v neformalno učenje glasbe. Bolj kot tehnika so zanj pomembni otroška inovativnost, radovednost in raziskovanje. Z otroki je hodil po bližnji okolici in skupaj so iskali različne zvoke. Udarjali so ob drevesa, kovinske in druge predmete, nazadnje pa so izdelali še glasbila, nekakšna improvizirana pihala, in igrali nanje.

Povsem očitno je bilo, da so pri tem vsi skupaj neizmerno uživali. Tako je bilo tudi, ko so otroci spoznavali sebe in svoje plesno telo s koreografinjo Kajso Sandström iz Švedske. Domači igralec Primož Bezjak in španski režiser Borja Ruiz sta jim predstavila poklic igralca, ob pomoči animatorjev Dragana Protića in Đorđeta Balmazovića, članov srbske skupine Škart, pa so se naučili zbirati zgodbe in jih tudi podajati.

Projekt je v Ljubljani dobil še človekoljubno razsežnost, saj so se ustvarjalci odzvali na nedavno naravno katastrofo, poplave na Balkanu, in ob koncu delavnic, ko so projekt predstavili javnosti, za vstopnino zbirali igrače, barvice in knjige za otroke s poplavljenih območij. Otroci za otroke. In ni jih bilo malo. Bilo je čarobno, kot so ves čas napovedovali.