Okoljevarstvenik z letalom v službo

Pred kratkim je Greenpeace zaradi špekulacij enega od zaposlenih izgubil 3,8 milijona evrov, kar bo zelo težko pojasniti donatorjem

Okoljevarstvena organizacija Greenpeace je znana po svojih spektakularnih kampanjah. Tudi proti letalskemu prometu. Njeni menedžerji si očitno tega ne jemljejo tako zelo k srcu, saj se Pascal Husting od leta 2012 vozi z letalom v službo od svojega doma v Luksemburgu v Amsterdam, kjer vodi oddelek za mednarodne programe. VEČ>>

Povsod v Evropi, kjer se odločijo za razširitev letališča ali gradnjo nove letališke steze, pridejo protestniki Greenpeace. Na svoj originalen način so protestirali proti širitvi letališča Heathrow v Londonu, pa opozarjali na vpliv letalskega prometa na podnebne spremembe. Pascal Husting pa po poročanju Luksemburger Wort razlaga, da ceni čas, ki ga preživi s svojo družino in s svojimi majhni mi otroki. Raje bi se v Amsterdam vozil z vlakom, a kaj ko vožnja traja šest ur. Sedaj se je vendarle odločil, da se bo od septembra vozil v službo z vlakom. »Bila je napačna odločitev. Že od začetka bi se moral voziti z vlakom. To bom počel v prihodnje,« obljublja.

Zoe Williams v Guardianu piše, da so problemi Greenpeacea širši in globlji od načina potovanj ene osebe. Pred kratkim je organizacija zaradi špekulacij enega od zaposlenih izgubila 3,8 milijona evrov, kar bo zelo težko pojasniti donatorjem. Greenpeace pojasnjuje, da donacije večinoma dobiva v evrih, stroške pa večinoma poravnava v drugih valutah, zato je »zelo izpostavljen« spremembam na trgih valut. Dodaja še, da so se v organizaciji zaščitili z menjalnimi pogodbami.

Zoe Williams opozarja, da so dobrodelne organizacije znane po tem, da so leta svoja sredstva nalagala v posle, ki so povsem v nasprotju z vrednotami, ki jih zagovarjajo. Nalagale so jih recimo v delnice orožarskih in tobačnih podjetij. Ko dobrodelne organizacije znižajo standarde in izgubijo sposobnost za samopregledovanje, v negativno luč postavijo vrednote ljudi, ki jim donirajo denar. To je hujše kot zloraba sredstev. To je posmehovanje idejam na katerih so zrasle.

Uporaba letala za vožnjo v službo je v primerjavi s tem videti majhen problem. Najbolje bi bilo, če nihče ne bi letel. Okoljevarstveniki nikoli niso dovolj dobri, da bi lahko zaprli usta svojim nasprotnikom. To najbrž ni mogoče. Njihov namen je delati za izboljšanje sistema, ne pa obstajati v tem sistemu kot boljši ljudje, Zoe Williams brani Greenpeace.

Da nam problem organizacije Greenpeace veliko pove o izzivih, s katerimi se sooča globalna organizacija, pa piše Tim Fernholz na spletni strani Quartz. Medtem ko večina ljudi Greenpeace vidi kot rafte polne aktivistov, ki zasedajo naftne ploščadi sredi morja, organizacija za to delo potrebuje tudi ljudi, ki vodijo posle. In mednarodne organizacije se soočajo z različnimi tveganji glede vrednosti valut. Samo spomniti se je treba, kako so nadnacionalke kričale, ko so valute hitro rastočih gospodarstev lani začele izgubljati vrednost v primerjavi z dolarjem. To so države, ki nimajo stabilnih političnih sistemov, toda prihodnost svetovnega gospodarstva je tam, kjer je možnost za veliko rast. Zato so ta gospodarstva v interesu tako nadnacionalk kot Greenpeacea.

Obvladovanje tveganj za nefinančne družbe ni lahek posel, piše Tim Fernholz, zato bi kazalo razmisliti, da bi svoja sredstva naložila v virtualno valuto bitcoin in se tako izognila stroškom za menjave valut in transfer sredstev. V tem primeru ne bi bilo treba ugibati, kako bo vladna politika v 15 različnih državah vplivala na tečaje valut.

Praksa je pokazala, da je tečaj bitcoina veliko bolj spremenljiv, kot so njegovi podporniki predvidevali, dolar pa ostaja rezervna valuta za tiste, ki se želijo izogniti tveganjem zaradi spremembe tečajev valut. Kljub temu bi Greenpeace izgubil bistveno manj, če bi spomladi kupil bitcoine, namesto da je stavil na spremembe tečajev valut.