Festivalska vročica na Jarunu

Leto je naokrog in spet smo obiskali največji hrvaški festival popularne glasbe, ki se po mnenju nekaterih vodilnih mednarodnih medijev uvršča med najboljše festivale na svetu in ga je Huffington Post lani oklical celo za Woodstock našega stoletja. INmusic že deveto leto na prizorišče ob zagrebškem jezeru Jarun, letos sicer v nekoliko razširjeni različici, kliče svetovno uveljavljene glasbenike, kot so Arctic Monkeys, New Order, Franz Ferdinand, Kraftwerk in Arcade Fire. In tudi tokrat smo tisti, lačni glasbe, lahko prisluhnili številnim aktualnim imenom iz sveta glasbe.

Poleg alterrockerskih veteranov Pixies, ki so nastopili na deževno sredo, so bili letošnji headlinerji še The Black Keys, trenutno ena najbolj izpostavljenih in vročih glasbenih skupin na svetovni glasbeni sceni. V torek zvečer je več kot desettisočglava množica nestrpno čakala na trenutek, ko bo v živo lahko preverila garažni, surov, blues rock dveh prijateljev. No, kitarista Dana Auerbacha in bobnarja Patricka Carneyja na koncertnih odrih pravzaprav spremljata še basist Gus Seyffert in John Wood na klaviaturah, kitari, tamburinu in spremljevalnem vokalu.

The Black Keys sta hrvaško prestolnico obiskala samo nekaj mesecev po izdaji svojega albuma Turn Blue. A garažnemu bluesu dvojca, ki sta ga v zadnjem času preusmerila v nekoliko bolj umirjene vode, je brez nekega očitnega razloga, nedvomno sta namreč odlična glasbenika, nekaj manjkalo. Predolgi premori med komadi in pretiha zvočna slika so bili razlog, da je njun nastop praktično potonil. Vseskozi je manjkal nekakšen šus. Vse do konca, ko sta v podaljšku ponudila aktualni komad Fever in verjetno svoj največji hit Lonely Boy in se v dobrih dvajset minut dolgem bisu, prebujena, vendarle nekoliko odkupila za bolj ali manj rutinski nastop. Vsekakor ju bo treba preveriti še ob kakšni drugi priložnosti, morda v bolj intimnem ambientu.

Nič zato. Isti festivalski večer je ponudil dovolj drugih zanimivih nastopov. Od cenjenega tuareškega kitarista Bombina, čigar zadnji album Nomad je sproduciral prav blackkeyjevski Auerbach, do Avstralcev Wolfmother, ki skušajo zvočno in vizualno, v maniri kakšnih Led Zeppelin, rekonstruirati rock psihadelijo sedemdesetih, ter nekoliko zadržanih in potencialno plehkih indie rokerjev Bombay Bicycle Club.

Vsekakor pa so bili največji biseri skriti na skrivnem odru. Tam nas je navdušila mlada hrvaška ženska pop rock zasedba Žen, katere nastop se je zaradi dolgega bisa dobesedno prevesil v nastop žmohtnega N’toka, ki so ga slovenski feni na oder pozvali z ničimer manj kot slovensko himno. Presenetljiv, domoljuben moment, ki pa našega rimoklepača ni vrgel s tira. Postregel je z brezhibnim freestylom, zabeljenim s sodobnimi elektronskimi podlagami.

Festival INmusic je iz leta v leto bolj vrhunski. Ne samo glede glasbenega izbora, tudi kar se tiče organizacije in storitev, zaradi katerih festival postaja vedno bolj prijazen do obiskovalcev.