Zločin, a ne kazen

Izmikanje zaporni kazni ni neobičajno, izmakniti se ji skušajo – razen nekdanjega direktorja Merkurja Bineta Kordeža – vsi razvpiti obsojenci. Možnosti je več, najskrajnejša je beg – to je recimo izbral nekdanji predsednik uprave Luke Koper Robert Časar. Najprevzetnejša je prošnja ustavnemu sodišču, naj zaporno kazen odpravi, kar je storil Janez Janša. Obstajajo pa tudi bolj vsakdanje, recimo tiste, ki jih kot legitimne predvideva zakon, prošnja za alternativno prestajanje kazni ali pa prošnja za hišni ali vikend zapor. In seveda najpogosteje uporabljena, ki jo je uporabil tudi nekdanji poslanec SDS in tržiški župan Pavel Rupar. Ta v nasprotju z nekdanjim strankarskim šefom ni preponosen, da bi državo prosil za odlog prestajanja kazni. Z dobrim razlogom.

»Življenje Pavla Ruparja je en sam velik tobogan. V kratkem se bo začasno vendarle nekoliko upočasnilo, saj gre nekdanji poslanec SDS za leto dni v zapor.« To smo zapisali oktobra lani, ko je bil Rupar pravnomočno obsojen na enoletno zaporno kazen. Danes, osem mesecev pozneje, je izčrpal vse pravne poti in mora končno v zapor. Ali pač? Kot zdaj kaže, to še ne bo prav kmalu. Še preden je sodišču uspelo določiti nov, domnevno dokončni datum, do katerega se mora zglasiti v zaporu, je spet, tokrat že tretjič, vložil prošnjo za odlog prestajanja kazni. Menda sodstvo ne bo teklo še tretjega kroga, potem ko je odločanje o prvih dveh prošnjah za odlog prestajanja kazni skupaj s pritožbami na zavrnjeni prošnji in dvakratnim odločanjem višjega sodišča v Ruparjevem primeru trajalo dobrih sedem mesecev? Seveda bo. Zakon namreč ne predvideva omejitev pri vlaganju takšnih prošenj. Zaradi tega lahko v teoriji pravnomočno obsojeni te prošnje vlagajo v nedogled.

Janez Janša, najsi se to sliši še tako paradoksalno, je šel v zapor, čeprav mu (vsaj še nekaj časa) ne bi bilo treba.

Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij v 24. členu predvideva, da je prošnjo za odlog prestajanja zaporne kazni mogoče vložiti iz devetih razlogov, za obsojence moškega spola jih v poštev pride osem. Obsojeni lahko zaprosi za odlog prestajanja kazni zaradi »hujše bolezni«, če »v njegovi ožji družini kdo umre ali je huje bolan in je nujno potrebna obsojenčeva pomoč« ali da bi lahko »opravil ali dokončal neodložljiva poljska ali sezonska dela ali dela, ki jih je povzročila naravna nesreča ali kakšna druga nesreča,« oziroma opravil »določeno delo, ki ga je začel, in bi nastala občutnejša škoda, če ga ne bi opravil«. Pa tudi zato, da lahko »konča šolo ali opravi izpit, za katerega se je pripravljal«, če je odložitev potrebna, »da obsojenec poskrbi za varstvo in vzgojo otrok ali v primerih, ko bi se lahko bistveno poslabšale bivanjske razmere njegove družine«, če zaporno kazen »poleg njega prestajajo tudi drugi družinski člani in zato ne bi bilo poskrbljeno za starejše ali mladoletne osebe v družini« ter če se zdravi odvisnosti, »dokler se ne konča program zdravljenja odvisnosti, v katerega je vključen obsojeni«.

Prošnjo za odložitev prestanja kazni je formalno treba vložiti v treh dneh po prejemu poziva na prestajanje kazni, dejansko pa do dneva sprejetja v zapor. Na prvostopenjsko odločitev o prošnji je mogoča pritožba, izvršitev kazni pa je odložena do pravnomočne odločitve o prošnji. Težava je v tem, da zakon ne predvideva omejitve vlaganja novih prošenj. Res naj se prošnja ne bi vlagala dvakrat iz istega razloga, a tudi ta omejitev ni absolutna, saj je vložitev prošnje iz istega odložitvenega razloga mogoča, če jo obsojenec utemeljuje z novimi, spremenjenimi okoliščinami, ki govorijo v prid odlogu izvršitve kazni. Četudi sodišče meni, da obsojeni prošnjo vlaga iz istih razlogov in da se okoliščine, s katerimi jo utemeljuje, niso spremenile, mora prošnjo še vedno vzeti v obravnavo, preden jo zavrne. V postopku izvršitve kazni zapora kot najdokončnejšem posegu države v posameznikovo pravico do svobode gibanja je pač eno izmed osnovnih vodil humanost. Na Ruparjevo srečo.

A če smo na začetku že omenili trenutno najslavnejšega slovenskega zapornika, še končajmo z njim. Janša v nasprotju z vsemi drugimi obsojenimi na zaporno kazen ni predlagal odloga prestajanja kazni, ki bi mu omogočil, da preden gre v zapor, uredi vse nujno in potrebno v osebnem in poklicnem življenju oziroma na prostosti dočaka dokončno odločitev sodne oblasti v zadevi. To možnost je recimo izkoristil eden od dveh soobsojencev v zadevi Ivan Črnkovič, ki je prejšnji petek zato lahko kot svoboden človek prišel na zadnji Janšev predvolilni shod pred vhodom v osrednji slovenski zapor na Dobu. Janez Janša, najsi se to sliši še tako paradoksalno, je šel v zapor, čeprav mu (vsaj še nekaj časa) ne bi bilo treba.