Tveganja za novo finančno krizo tokrat ne izhajajo iz bank

Stroga zakonodaja naj bi zagotovila, da se banke ne bi več lotevale rizičnih poslov, s katerimi so povzročile finančno krizo, ki je izbruhnila leta 2008. Toda problem s tem ni rešen, kajti ta zakonodaja zelo ustreza skladom hedge, kamor množično beži kapital in tudi najboljši kadri iz bank, ki so se ukvarjali s špekulativnimi posli. Več skomin, več tveganja, več zaslužka: dobre trgovce z vrednostnimi papirji in z izvedenimi finančnimi instrumenti je vedno vleklo k skladom hedge. Ker se zakonodaja za banke zaostruje, so banke vse bolj pod pritiskom in zapirajo oddelke za trgovanje za lastni račun, za trgovanje s surovinami, omejujejo investicijsko bančništvo.  Več >>

Trgovci s surovinami, z obveznicami, žonglerji z menjalniškimi tečaji, ki so odlično izobraženi specialisti za ta področja, v bankah tako ostajajo brez prihodnosti in se zato množično selijo k skladom hedge, kar pa ima neprijetne stranske učinke. Obseg tveganih poslov na finančnih trgih se povečuje, ne zmanjšuje. Prvo letošnje četrtletje je bilo že sedmo četrtletje zapored z rekordnim pritokom kapitala za vrsto investiranja, ki jo uporabljajo skladi hedge, na svojem blogu opozarja nemški novinar Markus Gaertner.

Deutsche Bank sta junija zapustila dva trgovca, ki sta specialista za trgovanje z izvedbenimi dolžniškimi papirji. Odšla sta k skladu hedge One William Street Management. Ameriško velebanko Morgan Stanley je aprila zapustila ena najboljših trgovk in odšla k skladu hedge Moore Capital. Velebanko Goldman Sachs sta pred nekaj tedni prav tako zapustila dva vrhunska trgovca in odšla k skladu hedge Citadel. Eden izmed njiju, Uberto Palomba, je bil pristojen za hitro rastoče trge v Evropi in na Bližnjem vzhodu. Citadel upravlja več kot 2 milijardi dolarjev naloženega premoženja in je v letu 2013 dosegel 20 odstotni donos.

Ameriški finančni izvedenci že opažajo posledice selitve znanja k skladom hedge. »Skladi hedge zdaj igrajo v razredih premoženja, kjer jih prej ni bilo videti,« pravi Jason Rosiak iz Pacific Asset Management. Vrtinec skladov hedge je prišel tudi v belo hišo. Bill Daley, ki je bil v administraciji Billa Clintona minister za trgovino, v administraciji Baracka Obame pa vodja urada bele hiše, je odšel v švicarski sklad hedge Argentiere Capital, ki so ga lani ustanovili najboljši kadri iz oddelka za trgovanje za lastni račun, ki ga je zaprla velebanka JP Morgan.

Vse več trgovcev odhaja iz bank v sklade hedge predvsem zaradi pravila Volcker, ki je del reforme finančnih trgov iz leta 2010. To pravilo od bank, ki morajo zagotoviti varnost vlog, zahteva, da se ne smejo ukvarjati s špekulacijami, ki bi lahko ogrozile celotno banko. Pravilo Volcker za hedge sklade ne velja, kot tudi ne veljajo pravila o kapitalski ustreznosti, ki jo morajo zagotavljati banke. Špekulativni posli se zaradi tega pospešeno selijo iz bank v sklade hedge.

To pa povzroča skrbi nadzornikom finančnih trgov. Daniel Tarullo, član sveta guvernerjev ameriške centralne banke, opozarja, da se riziko seli drugam v okviru sistema, če se izvaja pritisk samo na banke. »Nova regulativa bi morala veljati za vse, za poslovne banke, posrednike, nepremičninske skrbniške sklade ali sklade hedge,« pravi.

Markus Gaertner pa dodaja, da je ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) sama pripomogla k temu problemu. Z masovnimi nakupi državnih obveznic je poslala v finančni sistem toliko sveže natisnjenega denarja, da je njena bilanca z več kot 4000 milijardami dolarjev sedaj večja kot znaša letni bruto domači proizvod Nemčije. Skladi hedge se zaradi tega ne veselijo le pritoka dobro izobraženih trgovcev z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti. Imajo namreč tudi rekordni pritok kapitala, ker celoten finančni svet od malih vlagateljev do velikih pokojninskih skladov hlepi po višjih donosih. Če se bo zaradi tega selitev vlagateljev k skladom hedge nadaljevala, bo leto 2014 zanje s povečanjem naložb v višini 105 milijard dolarjev najboljše leto po letu 2007.

Deutsche Bank je v začetku leta objavila oceno, da lahko menedžerji skladov hedge letos računajo celo na neto povečanje naložb za 171 milijard dolarjev. Pokojninski skladi, fundacije in zavarovalnice imajo ogromne zneske denarja, ki jih morajo nekje naložiti. Njihove naložbe že predstavljajo dve tretjini vseh naložb pri skladih hedge. Pred izbruhom finančne krize je ta delež bil za polovico manjši.

Tveganja v finančnem sistemu, ki bi se morala zmanjšati, so tako zamenjala le poštni naslov, opozarja Markus Gaertner. To pomeni, da davkoplačevalcem še vedno grozi, da jim bodo v primeru nove krize spet segli v žep po denar za reševanje finančnih institucij, ki ne smejo propasti.

Banka za mednarodne poravnave (BIS), ki je centralna banka centralnih bank, svari pred novimi turbulencami na finančnih trgih. Tudi ona pravi, da jo lahko povzročijo veliki investitorji, ki veljajo za konservativne, kot so pokojninski skladi ali upravljavci premoženja, ki se zaradi nizkih obrestnih mer odločajo za naložbe z vse večjim rizikom. Hyun Song Shin, glavni ekonomist banke BIS, po poročanju Frankfurter Allgemeine pravi, da so pod pritiskom, ker morajo zagotoviti zajamčeni donos. »Trenutno je vse sicer videti zelo dobro, a morda nastaja boleč in zelo uničujoč preobrat,« je dejal.

Varljiv mir po njegovih besedah prikriva, da so si posamezni investitorji že naložili velikanska tveganja. Za razliko od zadnje krize tokrat niso problem banke. To so sedaj drugi igralci med katerimi so tudi investitorji, ki imajo dolgoročne naložbe. Njihovo novo obnašanje prinaša velike nevarnosti. »S tem stopamo na povsem nov teren,« pravi Hyun Song Shin. Tudi po njegovem mnenju se regulativa za finančne trge ne sme omejiti samo na banke, ker »so se tveganja spremenila« in »za nova tveganja ne smemo ostati slepi«.

Investitorji so sedaj pogosto pripravljeni sprejeti visoko tvegane vrednostne papirje, kot so obveznice od podjetij z nizko ali dvomljivo bonitetno oceno. Lani so takšna podjetja na četrtletje recimo izdala za 90 milijard obveznic. Pred krizo so takšna podjetja na četrtletje izdala v povprečju le za 30 milijard dolarjev obveznic.

Hyun Song Shin meni, da bi države morale ukrepati proti lovu investitorjev za dobički, ki povzroča špekulativne balone. V številnih industrijskih državah so oblasti po njegovi oceni pri sprejemanju takšnih ukrepov preveč zadržane, čeprav imajo Hongkong, Južna Koreja in Singapur z njimi zelo dobre izkušnje. Razlog za zadržanost vidi v tem, da ti ukrepi v industrijskih državah tako rekoč niso preskušeni.

Kljub temu namerava Velika Britanija od oktobra zaradi nepremičninskega balona v Londonu in drugih velikih mestih uvesti mejo za hipotekarne kredite. Ti ne bodo več smeli preseči 4,5-kratnika prihodka dolžnika. Graditelji novih hiš pa bodo morali dokazati, da bodo sposobni odplačevati kredit tudi v primeru dviga obrestne mere.