Dodatno razkritje »sistema Sarkozy«

Nicolas Sarkozy je prvi nekdanji francoski predsednik po letu 1958, ko je nastala peta republika, ki ga je pridržala policija. Ni pa prvi, ki je moral pred sodnika. Njegov politični mentor Jacques Chirac je bil leta 2011 obsojen na dve leti pogojne zaporne kazni zaradi poneverb v času, ko je bil župan Pariza. Povsem mogoče je, da bo Sarkozy oproščen, a nov primer, ko je obtožen suma korupcije in trgovanja z vplivom in sprejemanja zaupnih informacij, dodatno osvetljuje »sistem Sarkozy«, piše v Guardianu Agnès Poirier. Več >>

Po njenih besedah Sarkozy nikoli ni imel zadržkov poklicati visoke uradnike in od njih zahtevati zaupne informacije. Časopis Le Monde (http://www.lemonde.fr/politique/article/2014/07/01/nicolas-sarkozy-interroge-au-siege-de-la-pj-de-nanterre_4448380_823448.html ) je razkril, kako je s klicanjem in zasliševanjem o preiskavi v zadevi Gadafi, ki naj bi leta 2007 financiral Sarkozyjevo volilno kampanjo, vodjo tajne službe spravil v nevzdržen položaj.

Sodnici Patricia Simon in Claire Thépaut bosta morali dokazati, ali je takšna praksa nelegalna ali je preprosto del taktike ustrahovanja, ki jo uporabljajo ljudje na oblasti. Drugo je njegova politična prihodnost. Njegov načrt je bil, da bi se predstavil kot rešitelj za Francijo. Sedaj se bo pobral veliko težje, kot je kazalo, toda v francoski politiki so tri leta, kolikor je še do naslednjih predsedniških volitev, večnost, piše Agnès Poirier.

Stefan Simons v Spieglu  navaja, da tokratni primer ne kaže le nepotizma v odnosu med političnimi voditelji in pravosodjem, ki je neposredno podrejeno izvršilni oblasti, kar je za državo »svobode, enakosti in bratstva« osupljivo. Voditelji francoske države, tako z desnega kot levega političnega pola, večinoma pripadajo istemu družbenemu sloju in prihajajo skoraj incestno iz istih visokih šol za uradnike – kovačnic kadrov, ki oblikujejo moralo elite, ki se ima za nedotakljivo.

Odvetnik Nicolas Sarkozy je to politično kulturo ponotranjil. Čeprav je sin priseljenca in je bil zaradi tega odpadnik v pariški oblastni sceni, si je že zelo zgodaj kot zagrizen človek, ki vleče niti iz ozadja, pridobil zveste privržence. S to mrežo si je zagotovil vzpon od župana mesta Neuilly do ministra, predsednika stranke konservativcev in kandidata za predsednika države. S tem vzponom po karierni lestvi si je utrjeval prepričanje, da je z odločnostjo, aktivizmom in s sposobnostjo se uveljaviti vse dosegljivo. Pravila in predpisi ne morejo ovirati njegovega cilja priti v elizejsko palačo. Nicholas Sarkozy je funkcijo predsednika Francije izvajal po fevdalnem vzoru »država to sem jaz«.

Sarkozyjevi podporniki so se že organizirali in se pripravljajo na protinapad. Trdijo, da gre za zaroto. Vodstvo njegove stranke UMP je sporočilo, da je motiv pravosodne preiskave »zagrizenost proti nekdanjemu predsedniku«. »Vselej, ko smo v zadnjih dveh letih govorili o vrnitvi Sarkozyja, smo priča neprijetnemu presenečenju pravosodja. A vedno je bil opran krivde,« pravi njegov prijatelj in konservativni poslanec Sébastien Huyghe.

Po poročanju BBC se je v podporo Sarkozyju oglasil tudi župan Nice Christian Estrosi, ki je twittnil, da nobeden nekdanji predsednik še ni bil žrtev takšne obravnave in takšnega izbruha sovraštva. Sam Sarkozy, ki se želi letos vrniti na čelo svoje stranke UMP, pa vztraja, da je preiskava proti njemu politično motivirana.