4. 7. 2014 | Mladina 27 | Kultura
Novi odmaševanji
Andrej Rozman Roza za gledališke dvorane v osnovnih šolah
Pesnik, pisatelj, dramatik in igralec Andrej Rozman Roza je leta 2009 ustanovil »zaničniško versko skupnost«, da bi »skrb za slovenski jezik z gledališke prenesel na versko dejavnost«, saj slovenska »narodna zavest tako ali tako bolj kot na področje umetnosti sodi na področje vere«.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
4. 7. 2014 | Mladina 27 | Kultura
Pesnik, pisatelj, dramatik in igralec Andrej Rozman Roza je leta 2009 ustanovil »zaničniško versko skupnost«, da bi »skrb za slovenski jezik z gledališke prenesel na versko dejavnost«, saj slovenska »narodna zavest tako ali tako bolj kot na področje umetnosti sodi na področje vere«.
Sprva se je skupnost osredotočala na zavzemanje za ničto stopnjo obdavčitve izdelkov, ki širijo slovenski jezik, sčasoma pa je razvila obred odmaševanja, s katerim se vsakih nekaj let odzove na izzive, pred katerimi se v aktualnih okoliščinah znajdeta slovenski jezik in kultura.
Prihodnji teden bosta potekala dva obreda. Opozorila bosta na položaj slovenskega jezika, predvsem pa, kot pravi Rozman, na skrb za slovenski jezik na spletu. V govoru se bo zavzel za prosto dostopnost slovarjev na medmrežju, pa tudi starih slovenskih filmov. V podtonih pa bo, kot vselej doslej, refleksija o položaju kulture v slovenski družbi. »Med pisanjem govora ne smem biti preveč histeričen, čeprav je država, kar se tiče slovenske identitete, nadvse malomarna. Pa se to najmanj opazi zaradi socialne krize,« pravi Rozman.
Tokratno odmaševanje bo predvolilno obarvano. Rozman, ki veliko nastopa po slovenskih osnovnih šolah, opozarja na zapostavljenost kulture v njih. »V Sloveniji ni osnovne šole, ki bi ne imela telovadnice. Nekatere manjše šole imajo celo telovadnice, ki so večje od same šole … Hkrati v naši državi ni šole, ki bi imela opremljeno gledališko dvorano. Je res preveč, če pričakujemo, da se v prostore za kulturno vzgojo vlaga enaka količina davkoplačevalskega denarja kot v prostore za športno vzgojo? Je športna vzgoja res pomembnejša od gledališke, pri kateri bi se učenke in učenci lahko naučili javnega nastopanja in suverenega besednega izražanja?« se sprašuje Rozman.
Obredu odmaševanja A zahtevamo nemogoče? lahko prisluhnete 8. julija ob 19.00 pred ljubljanskim KUD-om Franceta Prešerna in 10. julija ob 20.00 pred Založbo Goga v Novem mestu.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.