Skrbi ECB glede inflacije so za državljane norčevanje

Več članov sveta Evropske centralne banke (ECB) meni, da so se cene v državah z evrom v zadnjem času alarmantno malo dvignile. Nekateri se bojijo celo padca oziroma deflacije. ECB je zaradi tega v začetku prejšnjega meseca vnovič znižala temeljno obrestno mero. Ni še mogoče reči, ali to pomaga spodbuditi gospodarsko rast in občutnejšo rast cen. Več >>

V juniju na rast cen ta ukrep ni vplival, saj je bila letna inflacija v območju evra po izračunu Evropskega statističnega urada Eurostata 0,5-odstotna, kar je bistveno pod priporočeno ravnijo ECB, ki je malo pod 2 odstotka. V ECB je zaradi tega razpoloženje še vedno alarmantno. V Sloveniji je po podatkih državnega statističnega urada bila junija letna stopnja inflacije 0,8 odstotka, mesečna pa 0,1 odstotka.

Za številne državljane pa so skrbi bankirjev na ECB norčevanje, ko ugotovijo, da jim je pek zjutraj za štručko spet zaračunal deset centov več, jim lastnik spet dvigne najemnino ali si hočejo kupiti lastniško stanovanje, piše Spiegel. Sprašujejo se, ali so uradni podatki o inflaciji manipulirani, da bi pomirili potrošnike. Borzni posrednik Dirk Müller recimo domneva, da je mogoče s »kupom trikov« vplivati na stopnjo inflacije.

Spiegel ugotavlja, da tako dramatično to ni, saj verjame, da izvedenci zveznega statističnega urada indeks dviga cen življenjskih potrebščin izračunavajo zelo skrbno. Kljub temu obstajajo razlogi, da potrošniki dvomijo v te izračune. Günther Elbel z nemškega statističnega urada pojasnjuje, da potrošniki ne spremljajo gibanja cen izdelkov, ki jih redkeje kupujejo. Taki izdelki so recimo hladilniki in avtomobili. Ravno cene teh izdelkov so se zmerno povečale ali so celo padle. Prenosni računalnik v Nemčiji recimo danes po podatkih statistikov stane za tretjino manj kot leta 2010, hladilniki so se v enakem času pocenili za 5 odstotkov, cena novih avtomobilov pa se tako rekoč ni spremenila.

Statistična pocenitev tehničnih izdelkov je poleg tega posledica tako imenovanega čiščenja zaradi kakovosti. Če ima nov prenosni računalnik hitrejši procesor ali večjo zmogljivost kot prejšnji model, statistiki to upoštevajo kot pocenitev, čeprav je cena za potrošnika v trgovini enaka. Enako velja za avtomobile, če se izboljša njihova standardna oprema. Nominalno so morda dražji, a za ta denar kupec dobi kakovostnejši avto. Statistiki to vse upoštevajo, čeprav kupec dejansko avtomobila ne more kupiti za manj denarja.

Statistiki prav tako upoštevajo tudi poslabšanje ponudbe, če recimo letalski prevoznik iz cene vozovnice izključi hrano. Toda to je težje odkriti, kajti nobena letalska družba se ne hvali, da je to naredila. Poleg tega imajo statistiki košarico dobrin in storitev, na podlagi katere izračunavajo inflacijo in ta košarica dejansko ne ustreza nobenem posameznem potrošniku, saj ima vsak svojo košarico glede na finančne zmožnosti in navade.