Američani ne vidijo, da še vedno živijo svoje sanje?

Vemo, katere so sestavine za ameriške sanje: dobra izobrazba, dobro plačana služba, hiša, pet kreditnih kartic, trgovski center za vogalom (najbolje je, če jih je kar pet) in boljše življenje za otroke. Družba DDB je ob letošnjem prazniku neodvisnosti 4. juliju anketirala okrog 7000 Američanov in jih vprašala, ali te sanje še imajo oziroma živijo, poroča CNBC. Da verjamejo, da te sanje še živijo, je odgovorilo 40 odstotkov vprašanih, starejših od 18 let. Več >>

Raziskava je tudi pokazala, da je ob tem še veliko vprašanih povedalo, da imajo v lasti stanovanje, dobro izobrazbo, lahko najdejo spodobno službo, zagotovijo svojim otrokom boljše življenje, kot ga imajo sami. »Čeprav ljudje pravijo, da teh sanj ne živijo, jih dejansko živijo, če pogledamo tradicionalne primerjave,« pravi Denise Delahorne iz DDB Chicago. Po njenih besedah mnogi ljudje ne vidijo, da so uresničili ameriške sanje zaradi spremembe definicije, kaj te sanje so. Za tiste, ki se v ZDA priselijo na novo, je življenje tam videti precej dobro, mnogi ljudje, ki v državi živijo že dolgo, pa o ameriških sanjah manj razmišljajo na tradicionalen način, ampak jih bolj povezujejo z bogastvom. V raziskavi DDB je le 25 odstotkov vprašanih povedalo, da jim je uspelo »zaslužiti veliko denarja«.

Erin Currier iz The Pew Charitable Trusts ugotavlja, da imajo ameriške družine dovolj sredstev, da lahko imajo tisto, kar pomeni ameriške sanje, nimajo pa finančne varnosti. Njihovi prihodki rastejo, ne pa tudi bogastvo, kar čutijo vsak dan. Zaključek študije je, da Američani sanje še vedno živijo, samo tega ne prepoznajo.

Če bi lepotni kirurgi svoje delo samo pol tako dobro razumeli kot zgoraj omenjeni olepševalci razmer, bi bili obdani s samimi lepotnimi kraljicami in Adonisi, te ugotovitve na svojem blogu komentira novinar Markus Gaertner. Po njegovi oceni bi vsaj dve tretjini Američanov zavrnilo ugotovitve DDB, mnogi bi protestirali, da jih imajo za tako neumne. 

Da živijo ameriške sanje, a tega ne ugotovijo, 200 milijonov Američanov, ki imajo avtomobil, gotovo ne bi podpisalo, tudi 45 milijonov tistih, ki so se prisiljeni prehranjevati v ljudskih kuhinjah ali imajo slabo plačano službo v verigah za hitro prehrano, v trgovinah in avtopralnicah v trgovskih centrih in drugih templjih ameriške družbe dolgov, prav tako ne. 

Medtem ko so se Američani včasih lahko selili tja, kjer so si našli službo, jih je sedaj prisiljenih 10 odstotkov ostati v obstoječih hišah in zunaj kraja bivanja ne morejo sprejeti nobene službe, ker s kupnino za hišo ne bi mogli banki poplačati niti hipotekarnega posojila. Tako sesut je velik del nepremičninskega trga. Cene bencina so pravkar dosegle najvišjo raven po letu 2008. Ker Američanom v denarnicah ostaja vse manj denarja za trošenje, se vedno več trgovskih centrov spreminja v mesta duhov, navaja Gaertner. Ameriški vojaki in njihovi poveljniki so vodili vojno v Iraku, da bi ZDA zagotovili naftna polja in s tem nizke cene energentov. Sedaj rafinerije zavzemajo islamisti in energenti se dražijo.