Julie Ward

Kot aktivistka ste se lotili vseh mogočih področij, od rasizma, telesno oviranih oseb in umetnosti do mednarodnih konfliktov. So to področja, s katerimi bi se moral ukvarjati vsak politik?

Verjamem, ampak politika je hkrati aktivizem na drugačni ravni. Če želimo kaj spremeniti, moramo spremeniti zakone, da lahko protestiramo in vodimo kampanje.

Pred vstopom v politiko ste bili 30 let aktivistka. Kako danes razumete politiko?

Zagotovo jo razumem drugače. Odločitev, da se pridružim politični skupini, je bila zelo pomembna, ker so na zadnjih volitvah v Veliki Britaniji zmagali konservativci, ki so sprejeli zelo ostre ukrepe. Vlada nam elita zelo bogatih belih moških, ki so se rodili v privilegiranem okolju, obiskovali zasebne šole in ne vedo, kako je, če ne zmoreš plačati računov.

Večina ljudi v Evropski uniji meni, da je preveč oddaljena. Je to res?

Takšen je pogled na evropske institucije. Vendar EU v resnici vpliva na naše vsakdanje življenje, nova zakonodaja o mobilnih telefonih bo vplivala na vsakogar. To nam je dala EU. V Evropi je zopet stekel boj za delavske pravice, ki so jih odtegnile posamezne vlade. Zelo nerada pomislim, kaj bi se zgodilo, če bi prišlo do brezvestnega kršenja delavskih pravic.

Kakšna je moč okrepljenih evroskeptikov v Evropskem parlamentu?

Evroskeptiki so še vedno v manjšini. Grozno je, ko slišiš libertarce, kakršen je Nigel Farage (UKIP), češ da ne potrebujemo birokracije – ampak ravno ta nas varuje pred brezvestnimi praksami. UKIP se je osnovala na enem samem principu: ni se strinjala, da bi bila Velika Britanija v EU. Britanci obožujejo britansko javno zdravstvo. Torijci so ga ob prihodu na oblast začeli prodajati zasebnim družbam, ki večinoma dajejo denar stranki UKIP. To bi moralo vsakogar skrbeti, ampak mediji tega nikoli ne povedo. Glede Evropske unije bi dodala še to: kadar se pridružiš klubu, ni nujno, da ti bodo všeč vsa pravila, ampak pridružiš se mu za obče dobro.

Sodelujete pri kampanji proti nasilju nad ženskami »One Billion Rising for Justice«. Tudi sicer ste že dolga leta dejavni na tem področju – toda kaj lahko storite kot političarka?

Ravno ta tema me je prepričala, da kandidiram na volitvah. Moramo se postaviti po robu kulturi, ki omogoča in tolerira nasilje nad ženskami. Spremeniti moramo zakonodajo in delovati skupaj z Združenimi narodi, različnimi nevladnimi organizacijami in kampanjami.

Kaj menite o ženskih kvotah v politiki?

Ravno zaradi tega sem danes tu. V naši stranki je na evropskih volitvah kandidiralo enako število žensk in moških. Sicer je ženskam v politiki težje kot moškim. Nekatere evropske poslanke so matere, ki imajo zelo majhne otroke, in to je izjemno težko.

Zakaj je tako težko biti političarka?

Če spregovorimo ženske, smo pogosto očrnjene, če pa spregovorijo moški, so odločni in močni. Moramo spremeniti družbo. Moramo opolnomočiti dekleta in jih spodbuditi, da se vidijo kot voditeljice.