Reševanje pravne države

Letošnji dnevi sodstva so bili namenjeni temi »sodnikova etika in integriteta«. Pozdravni nagovor pa je imel predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. »Pride čas, ko postanejo blatne obloge insinuacij in laži preveč zadušljive,« je začel in v poudaril, da so rušilni napadi na sodstvo taki, da zmanjšujejo zaupanje javnosti. Izpostavil je Janeza Janšo ter ustavnega sodnika Jana Zobca, čeprav tudi mnogi drugi, ki simpatizirajo z Janšo, širijo mnenja, da so slovenski sodniki in sodnice okuženi s komunizmom, da so retardiranci, kokoši, pijanci …

Po Masleševem govoru so Janši naklonjen del javnosti napade na sodstvo še stopnjevali. Posamezna dejanja so utrjevala vtis, da je sodstvo razdeljeno na komunistično kontinuiteto ter branike pravne države. Zobčeva žena Barbara Zobec je izstopila iz sodniškega društva, ker se je to po njenih besedah »oddaljilo od pluralnosti mnenj«, vrhovni sodnik Marko Šorli pa je sodniško društvo pozval k opredelitvi do Masleševih besed oziroma »nedemokratičnega ravnanja«.

Glavni odbor sodniškega društva se je odzval v torek in najprej na dveh straneh pojasnil, da slovenski in mednarodni dokumenti sodnikom nalagajo varovanje nepristranskosti in neodvisnosti sojenja, sodniškega ugleda, samostojnosti. Na Šorlijev poziv društvo ni neposredno odgovorilo, je pa poudarilo, da so se vsi govorniki na dnevih slovenskega sodstva strinjali, »da so osebne diskreditacije sodnikov ter pavšalni in neutemeljeni napadi na sodstvo nedopustni, saj vodijo v razgradnjo pravne države«. Tako so razumeli tudi Maslešev govor, ne kot obračun z Zobcem ali okrcanje Janše, pač pa kot »odgovor na napade«. Če ima predsednik vrhovnega sodišča takšno mnenje, je njegova dolžnost, da ga izrazi, je še zapisalo sodniško društvo, pri tem pa izpostavilo, da »društvo nikoli ni poznalo delitve na ’naše’ in ’vaše’«.

A kaj ko tudi take izjave privrženci Janše razumejo samo tako, da tisti, ki jih izreče, ni naš, ampak njihov, torej del komunistične zarote, proti kateri se junaško bojuje Janša.