Melodije morja in solza

Za predvolilno soočenje na POP TV so prejšnji teden po ameriškem zgledu med občinstvo v studiu posedli najožje družinske člane kandidatov; seveda le tistih, ki so pripravljeni populistično razkrivati svojo intimo, kot sta na primer Karl Erjavec in Ljudmila Novak. Tako je Erjavec kar pred ženo in mlajšo hčerko govoril o »mokrih sanjah SDS-a«. Temu je botrovala prerokba Zvonka Černača – tokrat v nasprotju s soočenjem na nacionalki ni protestno zapustil studia, čeprav je Janša še vedno v kehi –, v kateri je Erjavcu napovedal, da bo šel po Virantovih stopinjah.

Lorella Flego svoje mokre sanje vsako leto doživlja pred festivalom Melodije morja in sonca, saj ve, da bo dobila kup novih oblekic. V uri in pol programa se je preoblekla kar štirikrat, pri čemer za TV-naročnike verjetno ne bi bilo nobene škode, če bi na sebi do konca obdržala prvo zadevo, v kateri je prišla na oder. Vprašanje pa je, ali bi jo potem videli jokati. V solze, ki so jim le goste umetne trepalnice preprečile izliv po mejkapu in gvantu, jo je pahnila mama z besedami, da v vseh teh lepih oblekah vidi le dušo občutljive ženske in krasne mame, kot je v italijanščini zaupala Mariu Galuniču.

Lorella in Mario sta sicer stara prijatelja, ki sta moči za vodenje festivala zlomljenih src znova združila po enajstih letih. V tem času je Lorella očitno doživela nekaj ljubezenskih razočaranj, kar je botrovalo njenim trpkim in stereotipnim pripombam o moških. V komentarjih se je med vodenjem glasbene prireditve neustrašno dotaknila tudi volitev, fuzbala in prodaje Mercatorja.

O prodaji športnih tekem, prirejanju izidov in manipuliranju s športnimi stavami pa govori poučni novi dokumentarec Svet stav avtorja Tonija Cahuneka. Nacionalka ga je premierno predvajala v torek zvečer. Tako smo kasneje še močno pod njegovim vtisom spremljali prvo polfinalno tekmo svetovnega nogometnega prvenstva med Nemčijo in Brazilijo, ki je z izidom 7 : 1 Brazilijo spremenila v dolino solz.

Samo tej res neverjetni nogometni polomijadi se imata Milan Balažic in Igor Lukšič zahvaliti, da je bil njun nastop v torkovih Odmevih ob titulo katastrofe dneva. Balažic, ki so ga pred časom razrešili s položaja veleposlanika v Avstraliji, je končno javno priznal, da se je večkrat sestal z Nicholasom Omanom, trgovcem z orožjem in obsojenim pedofilom, a le zato, ker mu je tako naročila država oziroma Lukšič. Ta je prek Balažica skušal preveriti svoje mokre sanje, v katerih Slovenija obogati z naftnimi vrtinami. Zemljo v Republiki srbski, pod katero se skriva nafta, naj bi bil Oman Sloveniji ponujal zastonj.

Lukšič naj bi bil torej Balažica poslal preverit, ali je kakec, ki je videti kot kakec in smrdi kot kakec, tudi v resnici kakec. Za posrat! Verjetno se boste strinjali, da je takšen, malce vulgaren zaključek v tem konkretnem primeru upravičen.