Jazzovska poslastica

Če je bil Jazz festival Ljubljana, eden naših vidnejših glasbenih festivalov, tistih z najdaljšo tradicijo, lani posvečen delu slovitega Petra Brötzmanna, zaradi česar je v prestolnico prispelo več glasbenikov freejazzovske usmeritve in sodobnih improviziranih godb, je bila letošnja, že petinpetdeseta izdaja festivala usmerjena predvsem v jazzovski klavir in norveški jazz. Slednje ni presenečenje, saj so najvidnejši norveški jazzisti že kakšno desetletje stalnica ljubljanskih odrov.

Norveške barve je tokrat zastopala banda Jaga Jazzist, devetčlanska skupina pod vodstvom Larsa Horntvetha, ki že dve desetletji ustvarja mešanico jazza, rocka in elektronike, glasbeni izraz, ki še najbolj spominja na obdobje jazz rocka ali fusiona sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Ravno to pa je tudi njihova največja hiba, saj gre za skupino, ki je v Križankah sicer uprizorila soliden nastop, zaradi pretenciozne eklektičnosti pa se je razblinil že po treh odigranih skladbah. Jaga Jazzist so morda nekaj pomenili pred petnajstimi leti, pred ljubljanskim občinstvom pa so se ujeli v past pretiranega eksperimentiranja z žanri in ostali v spominu kot povprečen progresivni rock orkester s primesmi jazza in elektronike.

Veliko bolje se je izkazal minimalistični norveški trio In the Country, medtem ko je z zagotovo najzanimivejšim nastopom iz norveškega fokusa postregel novojazzovski kvartet Cortex. Na zaključni dan festivala je v Klubu CD predstavil sodobno vizijo tradicij ameriškega in svetovnega jazza, zlasti pa skandinavske tradicije, z mešanjem free jazza in rockovskih ritmov.

Če bi morali izbirati vrhunce letošnjega festivala, bi ena od titul gladko pripadla pianistični legendi Joachimu Kühnu, ki je nastopil kar dvakrat: najprej z etno jazz triom/projektom »Chalaba«, na predzadnji dan festivala pa še s klavirskim recitalom v Štihovi dvorani Cankarjevega doma, kjer je predstavil bogat improvizatorski opus. Ta se giblje med klasiko in free jazzom, predvsem pa odlično ponazarja, zakaj je bil eden od letošnjih poudarkov festivala usmerjen prav v klavir: Kühn je pripravil zares nepozaben nastop, dobesedno simbiozo človeškega telesa in instrumenta.

Za še en vrhunec festivala je poskrbel špansko-slovenski duet Agustija Fernándeza in Zlatka Kaučiča, ki se je izkazal z usklajeno improvizacijo klavirja in različnih tolkal. Organizatorje pa je treba pohvaliti tudi, ker so letos predstavili precejšnje število domačih glasbenikov, pa tudi ameriškega zvezdniškega pevca Gregoryja Porterja, ki je navdušil tisočglavo množico v ljubljanskih Križankah. Do naslednjega leta!