Neskončnost v času nizkih obrestnih mer

Neskončnost je tukaj - neskončnost nizkih obrestnih mer, neskončnost bajnih dobičkov na borzah, neskončnost brez rasti, neskončnost nizke produktivnosti, neskončnot lova na donose. Igri lova na donose so se sedaj pridružile tudi centralne banke, kot je švicarska nacionalna banka, pa tudi veliki investitorji, kot je Pimco (lani v jeseni je kot edini investitor kupil obveznice slovenske države), ki ne vidi več borznega balona, na TradingFloor.com piše Steen Jakobsen, glavni ekonomist danske investicijske banke Saxo Bank. Več>>

Skupni imenovalec teh neskončnosti so nizke obrestne mere, ki jih trg in Pimco matematično korektno daljši čas uporabljajo kot orodje, ki jim zagotavlja super dobiček. Imamo generacijo trgovcev, ki vsak padec vidijo kot priložnost za nakup in snovalce politik, ki so prepričani, da je bolje imeti borzni balon kot neurejene trge in depresijo. V preteklosti je vladal občutek resnosti, politiki so bili manj enotni, bolj so mislili s svojo glavo, opozarja Jakobsen.

Toda to je bilo preden je krmilo ameriške centralne banke prevzel Alan Greenspan in pred njegovo politiko izravnave poslovnega cikla, ki na kratek rok zaduši nestabilnost, na dolgi rok pa neučinkovita razporeditev virov povečuje sistemsko tveganje. To pomeni, da enako kot danes, sistem najprej skladišči energijo, ko pride do meje, pa zažene sistem čiščenja. Za trge to pomeni, da najprej zagotavljajo vedno višje dobičke, nestabilnost se manjša, a to traja toliko časa, dokler se energija v skladu s pravili mehanske resonance ne sprosti, ker je »tovor« napačnega nalaganja postal prevelik, da bi ga sistem lahko nosil. In sistem se sesuje, kot se je leta 1940 sesul most Tacoma v Washingtonu.

Steen Jakobsen je preživel teden z glavnimi oblikovalci politik v Švici in je zaskrbljen, ker se strinjajo z njim. Večina jih ima brazgotine iz leta 1992, 1997/98, 2000 in vedo, da se prave spremembe zgodijo samo v času padca. Priznavajo, da njihova monetarna politika ekskluzivno služi 20 odstotkom gospodarstva, ki ga predstavljajo podjetja, ki kotirajo na borzah. Čeprav ne povedo, začenjajo razmišljati, ali bo mehanska resonanca kmalu pokazala svojo grdo plat.