Se bodo že čez dve leti rodili prvi gensko spremenjeni otroci?

Britanski znanstveniki napovedujejo, da bo treba počakati samo še približno dve leti, da se bodo začeli rojevati gensko spremenjeni otroci, če bodo državni regulatorji odobrili tehniko, ki omogoča ustvaritev otroka iz dveh jajčec in enega spermija, ki jo imenujejo mitohondrijska metoda. Znanstveniki trdijo, da bo uporaba te tehnike omogočila preprečevanje mitohondrijskih bolezni, poroča BBC. Britanski regulator za rodnost je že sporočil, da ni dokazov, da ta tehnika ne bi bila varna, a je zahteval še dodatna preverjanja. Britanska vlada pa že razmišlja o potrebnih spremembah zakonodaje, ki se nanaša na rojevanje otrok, da bi mitohondrijsko metodo lahko začeli uporabljati. Več >>

Vsak 6500. otrok se rodi z resno mitohondrijsko boleznijo, kar pomeni, da njegove celice nimajo dovolj energije, kar povzroča mišično šibkost, slepoto, okvaro srca in celo smrt. Mitohondriji se prenašajo le z matere na otroka. Andy Greenfield, ki vodi britansko strokovno skupino za znanstveno presojo, pravi, da ne bo znano, ali je nova metoda varna, dokler je ne bodo preskusili na ljudeh. »Dokler se zdrav otrok ne bo rodil, ne bomo mogli 100-odstotno reči, da so te tehnike varne,« pravi. Toda tudi, ko je bila zunajtelesna oploditev nova tehnika, so se postavljala enaka vprašanja, še dodaja.

Ker imajo mitohondriji svoj DNK, bodo otroci, rojeni po novi metodi imeli genetski material treh oseb. Čeprav so nekatere skupine že izrazile pomisleke iz etičnih razlogov, je britanska vlada po besedah profesorice Dame Sally Davies, šefice britanske zdravniške komisije, novo metodo načelno že podprla. »Edino pravilno je, da si prizadevamo čim prej uvesti to metodo, ki rešuje življenja,« je dejala lani.

Na britanskem ministrstvu za zdravje pravijo, da bo donacija mitohondrijev ženskam, ki nosijo težko mitohondrijsko bolezen, omogočila, da bodo lahko imele otroke, ne da bi to hudo genetsko napako prenesle na otroka. Od jajčeca matere, ki ima mitohondrijsko bolezen, bodo vzeli jedro in ga vstavili v jajčece donatorice brez mitohondrijske bolezni in ga oplodili. Ko bo nastal zarodek, bo otroka lahko donosila njegova mati sama, čeprav je nosečnost za ženske z mitohondrijsko boleznijo lahko nevarna. Hkrati bo nova tehnika omogočila Veliki Britaniji, da bo ostala na čelu znanstvenega razvoja na tem področju, navaja BBC.

The Verge pa poroča, da znanstveniki že desetletje razvijajo tehniko za razmnoževanje, ki vključuje kombinacijo DNK od treh staršev. Za razliko od britanskih regulatorjev je svetovalni odbor ameriške Agencije za hrano in zdravila (FDA) februarja sklenil, da je mitohondrijska metoda neprepričljiva in pomanjkljiva, zato FDA glede uporabe mitohondrijske metode še ni sprejela nobene odločitve, ker primer vključuje moralna, etična in socialna vprašanja, ki so povezana z genetskimi spremembami jajčnih celic. Večina znanstvenikov v ZDA sicer meni, da ima nova metoda več skupnega s presajanjem organov kot s poskusom v »frankenštajnovem laboratoriju«.  

David King, direktor britanske organizacije Human Genetics Alert, opozarja, da obstaja dogma, da nič ne bi smelo ovirati zdravstvenih koristi doseženih z visokimi tehnologijami, ne glede na to, kako minimalna naj bi bila pričakovana korist. Argumenti za mitohondrijsko metodo po njegovih besedah niso le zdravstvene narave, ampak gre za veliko globlje zadeve – za vprašanje, ali je človeštvo pripravljeno na otroke, ki so genetsko krojeni ali »dizajnirani«, kajti to bi bil prvi primer namernega spreminjanja otrokovega genoma. »In zakaj stopamo čez to črto? Za zelo majhno število družin, ki že imajo na voljo možnosti, ki jim omogočajo imeti otroke,« pravi King.

Če obstaja tehnologija, ki lahko pomaga parom, pri katerih obstaja tveganje, da bodo imeli prizadetega otroka, je dobro, da jo uporabimo. Toda pri mitohondrijski metodi je treba še določiti, »kako daleč smo pripravljeni iti«, kajti prvi otrok, ki se bo rodil z uporabo te metode, bo poskus. »Ko enkrat prestopimo to etično črto, je nov prestop zelo težko preprečiti,« opozarja King.

The Verge še dodaja, da je najbolj nenavadno, kako različno so znanstveniki v Veliki Britaniji in ZDA ocenili znanstvene dokaze, še posebej, ker so oboji uporabili iste študije.