Avstrijci proti delavcem Heliosa

Gerald Martens, novi lastnik domžalskega Heliosa, je minuli teden odpustil glavno sindikalistko v podjetju Jano Poljanšek, predsednico sveta delavcev, ki jo kot zastopnico pravic delavcev zakon še posebej ščiti. Zakaj so jo odpustili, Martens ni razložil, je pa Poljanškova doslej izražala nezadovoljstvo zaposlenih pod novim lastnikom. Helios je bil namreč prej razmeroma uspešno podjetje, ki je tudi v krizi poslovalo z milijonskimi dobički. Kljub temu so lani decembra odpustili 155 delavcev, sedaj pa zaposleni poleg napovedanega znižanja plač pričakujejo še nova odpuščanja. Sumijo, da Martens podjetje izčrpava. Pred nakupom je imel namreč Helios manj kot 100 milijonov evrov dolgov, novi avstrijski lastnik, ki je kupil zanj izredno veliko podjetje, pa je aprila letos Helios pri bankah zastavil za maksimalno hipoteko v višini 400 milijonov evrov.

Omenjeni napad na sindikat sicer ni prva takšna Martensova poteza v Sloveniji. Poljanškovi je Martens sprva želel prepovedati nastop na RTV Slovenija. Še pred tem je izjave gospodarskega ministra Metoda Dragonje označil za lažnive in neumne. Potem je zahteval, da se predsednik parlamenta Janko Veber opraviči zaradi domnevno neresničnih navedb. Od Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) je zahteval notranjo preiskavo, kdo novinarjem posreduje informacije, novinarjem pa je Martens minuli teden želel kar prepovedati poročanje o podrobnostih spornega posla. Na sodišče je vložil še predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi Dnevniku in RTV Slovenija preprečili objavo nekaterih, precej povednih internih dokumentov, a je sodišče v imenu svobode govora predlog zavrnilo.

Kdo je pravzaprav Gerald Martens (48), ta novi »strateški« Heliosov lastnik? Martens ni ravno star evropski industrialec, ampak razmeroma mlad avstrijski poslovnež. Svoj hitri vzpon je začel šele pred kratkim, leta 2001, ko jima je skupaj z bratom Ralphom uspelo prepričati skupino finančnih investitorjev, da so kupili podjetje za izdelavo pisarniškega materiala (Koloman Handle). Po tem je prevzemanje firm postalo njun šport. Do leta 2008 sta kupovala predvsem podjetja za izdelavo pisarniškega materiala, med drugim Niko Železniki, od tedaj naprej pa podjetja za izdelavo lakov. V pogovoru za avstrijski Industrijski magazin sta leta 2011 dejala, da so prevzemi podjetij za njiju že vsakoletna rutina. Skupaj sta jih nakupila že več kot 30. »Kitajcev se ne bojiva, ker pri popolnoma avtomatizirani proizvodnji strošek dela ne igra nobene vloge,« sta dejala tedaj.

Ali morda ta neverjetno hitri Martensov vzpon pojasni njegov nastop v Sloveniji? Morda razmeroma pogosti obiski Kitajske, kjer ima Martens že več kot deset proizvodnih enot? Kdo ve. V Zvezi svobodnih sindikatov za začetek napovedujejo stavko, če ne bo Martens pokazal malce več spoštovanja do svoje nove lastnine.