Neonacisti in politika

Prejšnji teden je delo končala parlamentarna preiskovalna komisija za ugotovitev in oceno delovanja ekstremističnih skupin, ki je prišla do pomembnih ugotovitev o pomanjkljivosti zakonodaje na tem področju, o delu slovenske obveščevalne službe, ko jo je obvladovala SDS, ter o ljubljanskih protestih leta 2012, ki so jih ugrabili neonacisti.

Tako je komisija predlagala povečanje pooblastil policiji, da bi ta lahko podatke o ekstremističnih skupinah zbirala že na njihovih pogostih shodih in s tem zoper njih delovala preventivno. Še en predlog je bil, da se zniža toleranca za sovražni govor in da je ta lahko kaznovan že kot prekršek in ne le kot kaznivo dejanje kot sedaj. Poleg tega bi politična stranka, katere predstavnik bi bil oglobljen zaradi sovražnega govora, izgubila del proračunskih sredstev.

Predloge zakonskih sprememb je parlamentarna komisija obravnavala v prvem delu. Drugega, v katerem bi ugotovili povezave med ekstremističnimi skupinami in politiko, niso niti začeli. K počasnosti so prispevali člani komisije iz SDS in NSi, ki so na primer vztrajali pri zaslišanju dramatika Toneta Partljiča. Težave pa so imeli tudi s Slovensko obveščevalno varnostno agencijo (Sova). Sprva so poslanci od nje dobili le štiri strani dolgo poročilo o ekstremističnih skupinah v Sloveniji, šele pred kratkim pa poročilo na tridesetih straneh, ki je mnogo bolj natančno in podprto s slikovnim gradivom.

Na poti od Sove, ki jo je takrat vodil goreč Janšev podpornik dr. Damir Črnčec, prek vlade, ki jo je takrat vodil Janša, so bile Sovine informacije dvakrat prirejene tako, da se je »uravnotežil« desni ekstremizem z »levim«. Črnčec na te očitke ne odgovarja.

Ko je Maja Dimitrovski končno prejela izčrpnejše informacije o ekstremistih v Sloveniji, jih je primerjala s podatki policije o izgredih na ljubljanskem Trgu republike novembra lani. Njene ugotovitve so potrdile, da so spopade med policijo in protestniki podžgali pripadniki neonacističnih skupin Blood & Honour in Headhunters Domžale ter navijaške skupine Green Dragons. Zato je komisija želela nadaljevati delo pri vprašanju, ali so vsi zapleti naključni ali pa gre za pomembno povezavo med SDS in skrajno desničarskimi skupinami. Vendar se novi poslanci s tem vprašanjem verjetno ne bodo ukvarjali.

»Zelo težko verjamem, da se bo katerakoli od strank odločila, da bi se to nadaljevalo,« pravi kriminalistični psiholog dr. Peter Umek, ki je kot strokovna priča sodeloval pri delu komisije, v nedeljo pa je neuspešno kandidiral na listi Stranke Mira Cerarja. Ko ga bo dr. Cerar, ki je tudi njegov osebni znanec, povprašal o tem, mu bo Umek povedal, da »zakonodaja ni tako slaba in da bi bilo za začetek dobro, da se ekstremizem obsodi kot nesprejemljiv«.