Španija je uvedla davek na prihranke

Do sedaj je bil v Evropi davek na prihranke ena od možnosti, z njegovo uvedbo v Španiji postaja realnost. V tej državi bodo z veljavnostjo od 1. januarja letos vse bančne vloge obdavčene po stopnji 0,03 odstotka, je v začetku julija odločila vlada. Več>>

Philipp Bagus, profesor ekonomije na Univerzi kralja Juana Carlosa v Madridu, po poročanju die Welt pravi, da se španska politika že leta upira, da bi iz državnega balona spustila zrak. Namesto, da bi zmanjšala velikanske državne izdatke, gromozanski primanjkljaj zmanjšuje s povečevanjem izdatkov oziroma z dvigi davkov. »Tokrat je doletelo varčevalce. Oskubili jih bodo, da politiki svojih izdatkov ni treba brzdati,« pravi profesor Bagus.

Ta odločitev je po njegovem mnenju usodna, saj naj bi ravno sedaj špansko gospodarstvo potrebovalo nove prihranke, da bi se lahko uspešno prestrukturiralo. Obdavčitev bančnih vlog bo verjetno del zasebnih prihrankov prenesla ugodno v državne vrednostne papirje, torej v žrelo države. »To imenujemo finančna represija,« kritizira profesor Bagus.

Vlada v Madridu si od novega davka obeta prihodek v višini 400 milijonov evrov. Španci imajo po podatkih nacionalne banke Banco de España za 1,43 milijarde evrov prihrankov. Obdavčitev hranilnih vlog velja za tvegano odločitev, kajti kaj hitro lahko povzroči, da varčevalci začnejo množično dvigovati denar, zaradi česar bankam zelo hitro lahko zmanjka gotovine in pride do bančne krize.

Tudi zaradi tega je španska vlada previdna in davka ni treba plačati neposredno varčevalcem. Banke morajo davek plačati od lastnih dobičkov in nato ta strošek na drug način prevaliti na varčevalce. »Davek v višini 0,03 odstotka zveni malo. Toda ta majhna stopnja davka na bančne vloge je lahko le test pred uvedbo višjega davka,« svari nemški izvedenec Daniel Franke. Spomnil je, da je Mednarodni denarni sklad (IMF) že predlagal davek na premoženje v višini 10 odstotkov, pa tudi druge institucije, kot sta Evropska centralna banka (ECB) in nemška centralna banka Deutsche Bundesbank imajo tovrstne predloge v predalih.

Finančni ministri članic EU so aprila lani, ko so iskali rešitve za reševanje Cipra, že skušali z enkratnim davkom obdavčiti vse vloge v tamkajšnjih bankah, na podlagi ostrega protesta so se potem odločili le za 20-odstotno obdavčitev vlog, višjih od 100 tisoč evrov. V EU velja direktiva o jamstvu za vloge do 100 tisoč evrov, kar pomeni, da varčevalci dobijo v primeru bankrota banke svoj denar povrnjen, a nobeden predpis ne prepoveduje obdavčitve bančnih vlog.

Španija sodi med najbolj zadolžene članice območja evra, njen javni dolg znaša 100 odstotkov BDP oziroma vrednosti vsega, kar državljani in podjetja ustvarijo v enem letu. Španska vlada pojasnjuje, da je obdavčitev prihrankov eden od ukrepov za sanacijo državnega proračuna.