Sankcije proti Rusiji občuti tudi Slovenija

Sankcije proti Rusiji so kot bumerang za nemško gospodarstvo

Ni še dolgo, ko so uradniki v Kremlju le težko zadrževali smeh, ko so jih spraševali o sankcijah Zahoda proti Rusiji zaradi krize v Ukrajini. Dokler vsaka članica Nata ljubosumno skuša zaščititi svoje lastne poslovne interese, ni tako zelo slabo, so se naslajali. Od prejšnjega tedna so slabše volje. Voditelji članic EU so namreč odstranili psihološko mejo, saj so odločili, da bo mogoče z zamrznitvijo premoženja kaznovati tudi ruska podjetja, ki podpirajo ogrožanje suverenosti, ozemeljske celovitosti in neodvisnosti Ukrajine. VEČ>>

ZDA so že kaznovale nekaj vodilnih ruskih družb, med katerimi so naftni velikan Rosneft, proizvajalec zemeljskega plina Novatek, Gazprombank in proizvajalec orožja Kalašnikov. A sankcije proti Rusiji po poročanju Spiegla vse bolj čutijo tudi v Nemčiji. Nemški industrijski odbor za odnose z Vzhodno Evropo opozarja, da bi kriza lahko ogrozila do 25 tisoč delovnih mest v Nemčiji. Če bo Rusija zabredla v široko recesijo, bi nemška gospodarska rast lahko padla za 0,5 odstotka, kaže študija Deutsche bank.

Eckhard Cordes, vodja odbora, pravi, da so zadnje ameriške sankcije dodatni pritisk na investicije, zlasti ker ameriške kazni veljajo tudi za evropska podjetja. Prejšnji teden, dan po uvedbi ameriških sankcij, so v uradu za nemško-rusko zunanjo trgovino v Moskvi zaradi klicev zaskrbljenih nemških podjetij, ki poslujejo z ZDA in Rusijo, zvonili telefoni. Nemška zbornica za trgovino in industrijo ocenjuje, da je lahko prizadeta četrtina nemških podjetij, ki poslujejo s tujino. Tveganja zanje so velika, tistim, ki bi prekršila ameriške sankcije, ne glede na to, ali bi to naredila namerno ali nenamerno, grozijo velike globe.

Stefan Fittkau, vodja moskovske pisarne bavarske družbe EagleBurgmann, pravi, da se je temu podjetju prodaja zmanjšala za 30 odstotkov. »Naročila so bila stornirana ali preložena ali jih sploh ne dobivamo več,« pravi. Druga največja ruska plinska družba Novatek je EagleBurgmann najela za vzdrževanje tesnil na objektu za utekočinjen zemeljski plin na polotoku Yamal v Sibiriji. Sedaj s tem ruskim podjetjem ne sme več poslovati.

Tudi uvrstitev družbe Rosneft na seznam podjetij, za katere veljajo sankcije, ogroža več nemških podjetij. Gradbena družba Bilfinger vzdržuje objekte za Rosneft, Siemens je dobil 90 milijonov evrov vredno pogodbo za dobavo turbin in generatorjev. Frank Schauff, vodja združenja evropskih podjetij v Moskvi, pravi, da bosta na koncu izgubili obe strani, Rusi in Evropejci. Ulrich Ackermann, izvedenec za zunanjo trgovino v nemškem združenju za inženiring VDMA, razlaga, da so ruski partnerji že začeli iskati dobavitelje zunaj Evrope, ker jih skrbi, da jim evropske družbe ne bodo m ogle dobaviti naročenega. Že pred uvedbo najnovejših sankcij so tako rekoč v vseh nemških sektorjih beležili padec pri poslovanju v Rusiji.

Rast nemškega gospodarstva, ki je najpomembnejši partner za slovenske izvoznike, ki so motor gospodarske rasti v Sloveniji, je spomladi občutno izgubila zagon, pa opozarja nemška centralna banka Bundesbank. Po poročanju Focusa v julijskem mesečnem poročilu navaja, da je nemška industrija aprila in maja prestavila v eno prestavo nižje. Tudi gradbeništvu po mili zimi po pričakovanjih ni uspelo zadržati visoke ravni, konjunkturo so zavirale tudi napetosti na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini. Ker bo storitveni sektor še naprej rasel, Bundesbank računa le na stagnacijo BDP. Tudi Commerzbank pričakuje, da bo nemški BDP v drugem četrtletju letos stagniral, a bo v drugi polovici leta spet rasel, ker ne bo negativnega učinka gradbeništva, pa tudi izvoz ne more trajno stagnirati, so optimistični v Commerzbank.