Energija dražja in vse težje dostopna

Vojne odražajo svet, v katerem je rast nizka in energija draga

Najbolj enostaven način za merjenje geopolitičnega tveganja je, da pogledamo ceno energije. Za makroekonomista je energija, ko je draga, davek na gospodarstvo in popust, ko je poceni. Pomislite: vse, kar ste naredili danes zjutraj, vključuje porabo energije. Zbudil vas je pametni telefon (ponoči se je polnil), skuhali ste si kavo, vzeli iz hladilnika hladno mleko, se oprhali, se z avtomobilom peljali v službo, vstopili v s klimatsko napravo ohlajeno pisarno. Tudi preostali del dneva je velika poraba energije. VEČ>>

Svetovni viri energije so večinoma na voljo na nestabilnih ali manj razvitih regijah, zato je tveganje za motnje dobav velika. To je jasno in izmerljivo tveganje, piše Steen Jakobsen, glavni ekonomist Saxo Bank, na spletni strani TradingFloor. Od 15 julija se je »vojna premija« oziroma bolj nevtralno »premija zaradi motenj« povečala za 2 dolarja, zato potrošniki za sod lahke teksaške nafte sedaj plačajo 2 dolarja več. Splošni učinek vojne je negativen kljub poveličevalni analizi, kako je druga svetovna vojna ustavila recesijo. Spomniti se je treba 70. let prejšnjega stoletja, ki so bolj primerljiva z današnjimi krizami v Gazi, Iraku, Ukrajini, Libiji in Siriji, piše Jakobsen.

Mnogi bodo rekli, da je tokrat drugače, ker »smo bili takrat preveč odvisni od Bližnjega vzhoda«! Ja, a sod nafte je takrat stal le med 10 in 25 dolarjev! Od leta 2007 pa sod nafte več ali manj stane 100 dolarjev, to je štirikrat višja cena kot v »inflacijskih« 70. letih, v času ukinitve sistema iz Bretton Woodsa o denarnem upravljanju in začetka sistema, ko so se centralne banke začele osredotočati na inflacijo. Signal iz energetskega trga o povpraševanju po energiji in tveganju, da bodo dobave zadoščale, je jasen: Pripravite se na manjšo rast, manj gotovosti in več geopolitičnega tveganja. Trg se še ne odziva, ker ostaja prepričan: Izrael bo obrzdan v dveh tednih, Rusija bo za Ukrajino našla rešitev. Trg je še zmeraj prepričan, da ima popolne informacije, da nas bodo ničelne obrestne mere rešile in so nas uspeli preslepiti, da realni svet ni več pomemben.

Brezposelnost, socialna neenakost, vojne, ubijanje nedolžnih, televizijske slike ljudi, ki se iz dneva v dan borijo za preživetje, niso pomembni, razen za dejstvo, da za ohranjanje svetovne rasti potrebujemo rast v Afriki, na Bližnjem vzhodu in v Vzhodni Evropi, razlaga Steen Jakobsen. »Sprejeti moramo, da je svet sedaj dejansko globalen – smejali smo se, ko je globalizacija znižala cene in naredila naša podjetja bolj dobičkonosna, sedaj pa naraščanje vojn odraža svet, v katerem je rast nizka, energija je draga in vse težje dostopna, mi pa smo naredili cel krog z makro in intervencijskimi politikami,« pojasnjuje.

Širitev nemirov v svetu bo še vplivala na trg, vse ekonomsko ima zapoznel učinek med 9 in 12 mesecev, kajti, kjer je akcija, bo sledila reakcija. Če se bodo sedanje razmere nadaljevale skozi poletje, višje cene energije ne bodo vplivale le na svetovno gospodarsko rast, ampak tudi na trge. »Toda nikoli ne pozabite, da so dejanske poraženke posamezne družine, ki izgubijo svoje ljubljene,« opozarja Jakobsen.