Glasbeni plonklistek

Soparen julij je idealen čas, da se ozremo čez ramo in pogledamo, kaj nam je na področju glasbe navrgla prva polovica leta. Med superzvezdniki so letos plošče že izdali Lana Del Ray, Coldplay, Paolo Nutini, Skrillex, Beck. Zasijale so tudi že nove zvezde, kot je Ed Sheeran. Dobili smo drugi posthumni album Michaela Jacksona, a tega bomo hitro pozabili. Prav tako kot album ameriškega pevca Pharrella Williamsa, saj ni prinesel nič drugega kot samo še en overdose s hitom Happy, zaradi katerega so se po vsem svetu na ulicah zbirale množice in plesale njegovo koreografijo. Nekaj časa je kazalo, da fenomena, zaradi katerega je na obisku pri Oprah tudi sam ganjeni Pharrell potočil solzico, ne bo nikoli konec.

Težje pa bomo pozabili spodaj izpostavljene plošče. Tudi zato, ker kažejo, da vse večjo veljavo dobiva trend prerazporejanja moči v glasbeni industriji, ki mu nekateri že dolgo utopično rečejo kar »demokratizacija glasbe« ali pa »konec hegemonije velikih založniških imperijev«, in da ta tudi že daje rezultate. Velike založbe postajajo s pretiranim birokratstvom, preračunljivostjo in nefleksibilnostjo vse preveč okorne in počasne za mlade, neučakane izvajalce, pa tudi sodobne poslušalske navade. Monopol velikih in dragih marketinških strategij in gostih, zaprtih distribucijskih mrež je načet. Vse več hitov in zvezd prihaja iz neodvisnih založb. Predvsem na področju elektronike, sodobnih rockerskih odvodov, hiphopa.

Tako ni presenetljivo, da v prvi polovici letošnjega leta niso izstopali samo veliki zvezdniki, ampak tudi nišni izvajalci, ki jim je uspel skok v milje popa. In pogosto res s podporo neodvisnih založb.

Med najiznajdljivejšimi v teh manj predvidljivih razmerah se je izkazala institucija, ki nima vezi z multinacionalkami, ima pa bogato zgodovino: XL Redcordings. Svojemu glavnemu zvezdniku, britanski pevki Adele, je dala popolnoma proste roke, tako pri muziciranju kot tudi strategiji, in zadela terno. Tudi ameriška pevka novega soula Kelis nove plošče ni izdala pri velikanki, ampak se je raje odločila za neodvisno Ninja Tune. In tudi drugi izvajalci, kot so SecondCity, Kiesza in London Grammar, ne nabirajo le milijončkov klikov na YouTubu, ampak dejansko osvajajo vrhove lestvic singlov v neizprosni in krvavi bitki na polju popa. Brez pogodbe z založniškimi velikani Warnerjem, Sonyjem ali Universalom.

Seznama albumov, ki bodo ali so že pustili pečat na letnici 2014, ne objavljamo po vrednostnem ali kronološkem, ampak po abecednem redu. Dodajamo seveda tudi domače favorite.

BADBADNOTGOOD / III Innovative Leisure

Kanadski trojček je v tretje zavzel zrelejšo pozo, saj je tokrat izdal stoodstotno avtorski plošček, s katerim je spet dokazal, da je sodobni jazz ali »post bop« lahko hkrati igriv in angažiran. Dosleden in nepretenciozen. Aranžersko ambiciozen in tekoč. Trendovski in nenavaden.

Elbow / The Take Off And Landing of Everything

Fiction

Po mojstrovini The Seldom Seen Kid (2008), s katero so se predstavili svetovnemu občinstvu, se je manchestrska alter peterica vrnila z verjetno najbolj zrelo ploščo doslej, ki bo gotovo zaznamovala letošnjo bero britanskega neodvisnega rocka.

Grrizli Madams / Bloated Pigs

ZARŠ

Domači alter rockovski trojec je s tretjim albumom dozorel v izvrsten bend, ki brez kompliciranja navigira med energičnostjo, epskostjo in humorjem.

Jack White / Lazzaretto

Third Man Records

Album, ki se sliši kot rockovska klasika iz preteklosti in hkrati kot rockovska klasika v nastajanju. Album v odmaknjenem, razkošnem studiu zaprtega glasbenega posebneža in genialneža, ki pili vsak najmanjši detajl, dokler ni z njim povsem zadovoljen. Gromki kitarski rifi, rušilen bas in klavirske balade.

Kelis / Food

Ninja Tune

Karizmatična zvezdnica nas s prestopom k neodvisnemu Ninja Tunu razvaja v klasični pop-soul preobleki. Food je plošča, s katero je Kelis ponovno dokazala, zakaj je priljubljena tako pri angažiranih kot bolj rekreativnih poslušalcih.

Laibach / Spectre

Mute / Matrix Music

Novi »redni« album največjega slovenskega glasbenega produkta prihaja v najboljšem času, saj se ukvarja z neposredno kritiko neoliberalnega kapitalizma in globalne krize, ki jo je prvi povzročil. Tokrat je Laibach spregovoril o žvižgaštvu, gibanju Zavzemimo Wall Street ter bremenu neoliberalizma v Evropi in Ameriki, in to na izrazito sveži glasbeni in besedilni ravni.

Lone / Reality Testing

Čudežni deček britanske elektronike je postregel s hommageem marginalnim odvodom popularne godbe poznih 80. in zgodnjih 90. let, housu in hiphopu. Ta zveni avtentično, saj mu je povsem uspelo skiniti zvok produkcije, ki je definirala mladost raziskovalnega poslušalstva 80. let.

Neca Falk / Od daleč

Pivec

Po dolgem času smo dočakali album ene ključnih avtoric slovenske pop kulture. S pečatom Boštjana Narata, ki ne samo, da igra kitaro, ampak je tudi avtor glasbe in celo besedil. Plošček zveni izrazito organsko kantavtorsko in se požvižga na glasbene trende. Utečena zasedba in ponovno Necina sijajna interpretacija.

Neneh Cherry / The Blank Project

Smalltown Supersound

Po sodelovanju z zasedbo The Thing pri plošči The Cherry Thing se je nekdanja ikona hiphopa po osemnajstih letih vrnila tudi kot samostojna ustvarjalka ter s svojo brezkompromisno držo, odličnim vokalom in skrbno izbranimi sodelavci dokazala, da ji tudi v poznejših letih ne manjka svežih idej in zanosa.

Pixies / Indie Cindy

Pixiesmusic / PIAS

Ikone indieja so tudi triindvajset let pozneje in brez Kim Deal še vedno deset korakov pred vsemi njihovimi pol mlajšmi sledilci. S ploščo Indie Cindy so Pixies slišati vitalno, mladostno, nič preveč fotrovsko in hkrati povsem nepretenciozno.

Sébastien Tellier / L’Aventura

Record Makers

Francoski ekscentrični sintpop genialnež je odšel na brazilsko avanturo, po elegantnih sledeh bossa nove in tropicalie.

St. Vincent / St. Vincent

Loma Vista/Republic

Presentljivo dobra četrta samostojna plošča glasbenice, ki je znana po sodelovanju z glasbenimi legendami, kot je denimo David Byrne. Tokrat se je izkazala kot samosvoja, odločna, predvsem pa izvrstna tekstopiska in avtorica, ki v pop glasbo vnaša avantgardne prvine na besedilni in glasbeni ravni.

Swans / To Be Kind

Young God Records

Plošča, ki bolj spominja na moderno gledališko predstavo kakor na glasbeni album. Eno večjih glasbenih presenečenj letošnjega leta in obvezno »čtivo« za vse ljubitelje robnih glasbenih žanrov.

The Black Keys / Turn Blue

Nonesuch

Nekoč surovo rudimentaren šus baze kitare in bobnov je s ploščkom Turn Blue dokončno povozil bujen produkcijski paket, pod katerega se je znova podpisal vešči Dangermouse. Blues rock brez zrnatega udarca distorzije. Brezhibno sproduciran. Povsem kontroliran. Z dolgimi rockerskimi kitarskimi solažami in mogočnimi, klinično spoliranimi bobni.

The War on Drugs / Lost in the Dream

Secretly Canadian

Lost in the Dream je vožnja po avtocesti ameriškega srednjega zahoda, ki odzvanja rife Brucea Springsteena v najboljših letih. Med psihadelijo in countryjem, s prefinjenim občutkom.

Ti / Vidimo se!

samozaložba

Beograjski duet Ti je novi projekt nekdanjega kitarista in pevca prehitro ugasle zasedbe Petrol Ilije Dunija in bobnarja Trajčeta Nikolovskega, ki sta na prvencu postregla z lastnim videnjem zapuščine psihedeličnega rocka 60. in 70. let. Izrazito topel in pozitiven album, ki bo zagotovo pustil opazno sled v glasbenem podtalju celotne ex-YU regije. 5

Albumi prve polovice leta 2014, o katerih se je največ pisalo

Beck / Morning Phase
Capitol

Coldplay / Ghost Stories
Parlophone

Damon Albarn / Everyday Robots
Parlophone

Ed Sheeran / X
Asylum / Atlantic

Kaiser Chiefs / Education, Education, Education & War
Fiction Records

Kylie Minogue / Kiss Me Once
Parlophone

Lana Del Ray / Ultraviolence
Interscope/Polydor

Lykke Li / I Never Learn
LL

Mariah Carey / Me. I Am Mariah ... the Elusive Chanteuse
Def Jam

Michael Jackson / Xscape
Epic

Paolo Nutini / Caustic Love
Atlantic

Pharrell / G I R L
Columbia

Röyksopp / Robyn / Do It Again
Interscope/Cherrytree

Skrillex / Recess
Big Beat rec

Po izboru Mladininih glasbenih kritikov Borje Močnika, Veljka Njegovana in Gorana Kompoša

01.P. M. Dawn / Set Adrift On Memory Bliss

Kliše, ki spada tako na vsako plažo kot tudi v šundovsko poglavje poletne nostalgije.

02.The Beach Boys / All Summer Long

Hit filma Ameriški grafiti. Brian Wilson, nekje med LSD-tripom in plažo. Še bolje, LSD-trip na plaži!

03.Jazzy Jeff & The Fresh Prince / Summer Time

Največji poletni hit, ki ga je dala rap glasba, še iz časov, ko je bil Jazzy Jeff večja zvezda od Willa Smitha.

04. Ramones / Rockaway Beach

New York ni le prostor kultnih prostorov, kot je CBGB, in kultnih bendov, kot so Ramonesi. New York ima tudi plaže! RIP Tommy Ramone.

05. Snoop Doggy Dogg / Gin & Juice

Do hita poletja ’94 sta imela pri nas pivo in špricer absolutni monopol kot sezonski pijači. Komad, ki je najboljši povzetek poletja v črnih predmestjih Los Angelesa.

06.Chris Rea / On the Beach

Brezčasen komad večnega romantika, ki nas odpelje natančno tja, kjer bi poleti morali biti – na plažo.

07. Johnny Nash / I Can See Clearly Now

Poletna klasika, ki je doživela neštete priredbe. Ki je pomenila comeback Nasha, njena priredba pa comeback Jimmyja Cliffa dve desetletji kasneje.

08.Steel Pulse / Can’t Stand It

Klasika, ki pove, kako tečni so lahko medčloveškimi odnosi, ko je prevroče. Kar sijajno povzame Spike Lee, ki komad uporabi v filmu Do The Right Thing.

09. Roy Ayers / Everybody Loves The Sunshine

Ko sonce posije na všečno mešanico jazza in soula, se scedi popoln sladkor.

10. Jonathan Richman / That Summer Feeling

Komad legendarnega Jonathana Richmana, ki slavi poletje in vse njegove pozitivne lastnosti, hkrati pa nas prestavi v past neizogibne nostalgije in minljivosti.