Za prihodnje rodove!

Le redki v prestolnici te dni ne pomislijo na tradicionalno avgustovsko kulturno dogajanje na dvorišču enega najstarejših in najpomembnejših slovenskih kulturnih društev, ljubljanskega Kulturno-umetniškega društva Franceta Prešerna, ki je z različnimi dogodki več let soustvarjalo kulturni utrip mesta, lani pred zimo pa zaprlo vrata, a ne prav za dolgo. Strateška ekipa na čelu z novim predsednikom, dolgoletnim kudovcem in pesnikom Tomijem Vrečarjem, se je odločila, da poskusi hišo razbremeniti dolgov in jo ponovno spraviti na noge. Pri tem računa na pomoč ljudi.

Kudovci sicer dolg »nabirajo« od leta 1993. Od takrat so se njihove težave zaradi finančne, s tem pa tudi kadrovske podhranjenosti ter vse občutnejšega krčenja subvencij mesta in države stopnjevale. Ko pa se je mesto Ljubljana, največji javni sofinancer, ki je zadnja leta prispeval skoraj četrtino KUD-ovega letnega prihodka, odločilo, da ne bo več sofinanciralo njegovega programa, je bil lani novembra primoran zapreti vrata.

Dolg po oceni Željka Pelicona - Peca, dolgoletnega tajnika društva, danes znaša dobrih 600 tisoč evrov. Poravnali bi ga lahko s prodajo hiše v ljubljanski soseski Trnovo, katere lastnik je KUD, a se to do danes še ni zgodilo, tudi zaradi majhnega zanimanja kupcev za nakup poslopja v vrednosti 800 tisoč evrov. Tudi zaradi tega so se odločili za drugačno taktiko. Skušali bodo poskrbeti, da Ljubljana ne bi izgubila kulturnega stičišča s skorajda stoletno tradicijo in prostora, ki je dolga leta podpiral številne umetnike in umetniške kolektive ter pripomogel k njihovemu razvoju in bil »valilnica« mladih obetavnih ustvarjalcev.

Že od pomladi ob pomoči številnih požrtvovalnih posameznikov čez dan odpirajo vrata, prav tako so izpeljali nekaj uspešnih večernih in celodnevnih dogodkov drugih producentov. Tega si želijo tudi v prihodnje, zagotavlja Vrečar in poudarja, da bo za nadaljnji obstoj potrebno še veliko večje odpiranje navzven, poleg tega pa še prevetritev in pomladitev ekipe.

Četrtega avgusta spet zaganjajo tradicionalni festival Trnfest, ki bo tudi letos brezplačen. Na pomoč so jim priskočili ustvarjalci – pripravljeni so se odreči honorarju, da bi kudovcem pomagali izplavati iz dolgov zunanjim upnikom in notranjim ustvarjalcem, ki že dolgo čakajo na plačilo. Tudi zato skupaj s Trnfestom zaganjajo strateško donacijsko akcijo Za naslednjih 100 let!, s katero zainteresirane posameznike pozivajo, naj jim finančno priskočijo na pomoč. »Prihodnjim rodovom želimo prostor približati tudi s tem, da bi ti lahko začeli z ničle,« poudarja Pelicon. Jeseni bodo skušali nadaljevati izvajanje programa in se boriti naprej kljub nični podpori države.

Podobno počno številni drugi organizatorji kulturnih prireditev, ki so ostali brez subvencij države in drugih virov, denimo mladi v Novem mestu, kjer so, čeprav se je producent na tujem priznanega novomeškega festivala dokumentarne fotografije Fotopuba, študentski klub Lokal Patriot, znašel v hudih finančnih zagatah, te dni znova zagnali nekoliko drugačen, na mlade fotografe osredotočen festival fotografije »fotopub«.