Borut Mekina

 |  Mladina 31  |  Ekonomija

Kaj pa dolg do Slovenije?

Še vedno so dolžniki Slovenije Irak pa Angola, Kuba …

Ni vse tako dramatično, kot se zdi. Slovenija je resda država, katere javni dolg se je leta 2013 zaradi reševanja bank znotraj Evropske unije (EU) najbolj povečal. Toda ni le Slovenija dolžna drugim državam, njihovim skladom ali bankam – tudi te so dolžne njej. Koliko?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Borut Mekina

 |  Mladina 31  |  Ekonomija

Ni vse tako dramatično, kot se zdi. Slovenija je resda država, katere javni dolg se je leta 2013 zaradi reševanja bank znotraj Evropske unije (EU) najbolj povečal. Toda ni le Slovenija dolžna drugim državam, njihovim skladom ali bankam – tudi te so dolžne njej. Koliko?

Kot pojasnjujejo na ministrstvu za finance, so državi še največ dolžne banke iz časa nekdanje Jugoslavije (SFRJ). Po sporazumu o nasledstvu iz leta 2001 je Sloveniji pripadlo 16 odstotkov denarja nekdanje SFRJ. Torej denarja, ki ga je bivša država imela naloženega pri tujih bankah v tujini, podružnicah jugoslovanskih bank v tujini, v gotovini ali v zlatu. Nekaj milijonov iz te postavke je Slovenija že dobila, ne pa večjega deleža, ki znaša skoraj 95 milijonov dolarjev oziroma 66 milijonov evrov.

Ker je danes večina teh bank ali njihovih podružnic v likvidaciji, so postopki unovčevanja izredno dolgotrajni, pa tudi dejansko unovčljivost teh terjatev je težko predvideti, pojasnjujejo na finančnem ministrstvu. Vendar sodni postopki, v katerih Slovenija terja nazaj, kar je bilo nekoč njenega, potekajo. Letos aprila ji je denimo od znane francoske banke Credit Lyonnais uspelo iztožiti 4,5 milijona evrov. V teh poletnih dneh pa pričakuje še eno finančno injekcijo iz tujine. Zmagala je v tožbi proti nekdanji jugoslovanski uvozni družbi Jugoimport, ameriško sodišče v New Yorku je Sloveniji prisodilo 2,4 milijona dolarjev.

Približno 7,2 milijona evrov od Jugoimporta pričakuje še zaradi slovenskih poslov z Irakom. Irak, pa tudi Kubo in Angolo pa po drugi poti še zmeraj terja za stare dolgove, ki znašajo okrog 28 milijonov evrov. Toliko denarja so skoraj 20 slovenskim podjetjem ob razpadu SFRJ dolgovali banke in podjetja v omenjenih državah. Slovenija je leta 1993 to breme prevzela nase, podjetjem izdala obveznice in se lotila izterjave.

Največ naši državi sicer dolguje Grčija, skupaj 263 milijonov evrov. Vendar pri tem ne gre za gotovino, temveč za garancije, ki ji jih je Slovenija dala v okviru skupne evropske akcije. Če torej Grčije ne upoštevamo, so ji tuje banke in podjetja še vedno dolžni 94 milijonov evrov. Slovenski dolg do tujine pa znaša približno 25 milijard evrov, samo za obresti bomo letos namenili več kot milijardo evrov. Če bi torej tujina Sloveniji dolgove končno vrnila, naši državi obresti več kot 30 dni ne bi bilo treba plačevati iz proračuna. Ni veliko, nekaj pa vendarle je.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.