1. 8. 2014 | Mladina 31 | Kultura
Izobraževanje na najvišji ravni
V Ljubljani se mladi klasični glasbeniki od vsepovsod šolajo pri svetovno uveljavljenih mojstrih, ki so hkrati izvrstni pedagogi
Antoine Glatard, 29-letni Parižan, asistent dirigent v Bruseljski operi, ki se je mojstrskega tečaja udeležil, čeprav v svojem orkestru že ima profesionalno funkcijo.
Na Prulah, soseski v neposredni bližini središča Ljubljane, med lagodno hojo prek brvi, ki povezuje bregova Gruberjevega prekopa, mimoidočega zlahka predramijo različni zvoki, prihajajoči iz Konservatorija za glasbo in balet. Tam že dobra tri leta domuje tudi Akademija Branimirja Slokarja, ki je slovensko prestolnico povzdignila v enega od najpomembnejših evropskih centrov za glasbeno izobraževanje poleg švicarskega Luzerna. Gosti namreč mlade klasične glasbenike z vseh koncev sveta, predvsem pa je znano njihovo poletno izobraževanje, zato je nekaj povsem vsakdanjega, da lahko tisti, ki jo mahajo mimo konservatorija, ubranim zvokom inštrumentov prisluhnejo tudi med poletnimi počitnicami.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
1. 8. 2014 | Mladina 31 | Kultura
Antoine Glatard, 29-letni Parižan, asistent dirigent v Bruseljski operi, ki se je mojstrskega tečaja udeležil, čeprav v svojem orkestru že ima profesionalno funkcijo.
Na Prulah, soseski v neposredni bližini središča Ljubljane, med lagodno hojo prek brvi, ki povezuje bregova Gruberjevega prekopa, mimoidočega zlahka predramijo različni zvoki, prihajajoči iz Konservatorija za glasbo in balet. Tam že dobra tri leta domuje tudi Akademija Branimirja Slokarja, ki je slovensko prestolnico povzdignila v enega od najpomembnejših evropskih centrov za glasbeno izobraževanje poleg švicarskega Luzerna. Gosti namreč mlade klasične glasbenike z vseh koncev sveta, predvsem pa je znano njihovo poletno izobraževanje, zato je nekaj povsem vsakdanjega, da lahko tisti, ki jo mahajo mimo konservatorija, ubranim zvokom inštrumentov prisluhnejo tudi med poletnimi počitnicami.
Pobuda, da bi ustanovili akademijo, je prišla iz družine Ploj Peršuh. Dirigentka Živa Ploj Peršuh, že za časa študija v Nemčiji nadpovprečna študentka, ki jo vseskozi žene želja po kakovosti in presežkih, se spominja, kako se je pred leti vrnila domov in ugotovila, da za orkestrsko dirigiranje pri nas ni možnosti dodatnega izobraževanja, ki bi ga lahko mladi izkusili zunaj formalnega šolanja. Zato je s kolegi zavihala rokave in leta 2009 so v Mariboru začeli prvo takšno izobraževanje, z mojstrskim tečajem za orkestrsko dirigiranje in pozavno.
Živa Ploj Peršuh med poslušanjem vaj mojstrskega tečaja za dirigente, koncertne mojstre in timpaniste z orkestrom.
Počasi je vse skupaj raslo in zamislili so si, da bi v Ljubljani ustanovili akademijo. Poimenovali so jo po svetovni avtoriteti pozavne, ki je v svetu prva dala poudarek temu inštrumentu kot solističnemu inštrumentu in ga poleg tega v sodelovanju z različnimi proizvajalci že ves čas tehnično izpopolnjuje. Branimir Slokar je tudi eden od učiteljev na akademiji, kjer je na samostojno glasbeno pot pomagal že številnim izvrstnim glasbenikom, solistom, ki delujejo v mnogih orkestrih po Evropi, več kot 50 so jih že našteli.
Poleg Slokarja, dirigenta Klausa Arpa, trobentača Reinholda Friedricha in kontrabasista Boža Paradžika na akademiji predavajo še drugi vrhunski glasbeniki, solisti in iskani pedagogi. S tem so mladim omogočili stik z vrhunskimi profesorji, posredno pa jim pomagajo pri lažjem preboju v tujino, iskanju zaposlitve in preboju v orkestre. Zato ne preseneča, da je tistih, ki prestopijo prag akademije, vse več in prihajajo tudi od zelo daleč. Sprva so akademijo obiskovali mladi glasbeniki iz okoliških držav, zdaj prihajajo nadarjeni glasbeniki iz vsega sveta, pa tudi vračajo se. In to oboji, udeleženci plačljivih mojstrskih tečajev in brezplačne orkestrske akademije, ki deluje pod imenom Mednarodni orkester Ljubljana in v katero so glasbeniki izbrani na avdicijah. Te potekajo vsaki dve leti, izbrane v orkester pa povabijo v Ljubljano in nato še na gostovanja v druge kraje, kjer jim brezplačno zagotovijo prav vse, tudi prevoz in hrano. Vse to je mogoče zaradi njihovega uspešnega prijavljanja na evropske in lokalne razpise, predvsem občinske, pa tudi zaradi pomoči radodarnih sponzorjev in donatorjev. »Na srečo ima ekipa ljubljanskega župana vizijo razvoja mesta, kjer so takšni mednarodni projekti ključnega pomena. Do nas gojijo odnos preudarnega vlagatelja in ne zgolj financerja,« poudarja Peršuhova.
V času poletne akademije mladi tako rekoč vse dneve preživijo na mojstrskih tečajih in vajah z orkestrom.
Zadnja avdicija za ljubljanski mednarodni orkester je bila marca letos, na njej so izbrali 110 glasbenikov in te dni jih srečujemo vsepovsod po Ljubljani, kadar seveda niso prezaposleni z izobraževanjem. V času dvoletnega članstva v orkestru, kjer izobraževanje poteka v različnih etapah, tudi poleti, naj bi pridobili vse izkušnje, potrebne za kasnejšo poklicno pot. Pri tem jim zelo pomaga druženje s profesorji, ki ga na akademiji ne le omogočajo, ampak celo spodbujajo.
Orkester sicer sestavljajo mladi glasbeniki z vseh celin, med njimi je četrtina Slovencev. In navzlic mednarodni pisanosti uspešno družijo različne kulture, za kar je včasih potrebno veliko strpnosti. V orkestru so namreč ljudje iz Azerbajdžana, Rusije, Ukrajine, orkestrske akademije pa se udeležujejo tudi Izraelci in Palestinci.
Že tretjič je na obisku v Ljubljani denimo 19-letnik iz Nazareta Mahdi Saadi, ki je letos postal verjetno doslej najmlajši član Mednarodnega orkestra Ljubljana. »Sem smo ga pripeljali tudi zato, da ne ostaja v Gazi in da ne gleda grozot, ki se tam dogajajo,« priznava Peršuhova. Prvi arabski čelist v orkestru, ki študira glasbo na Univerzi v Tel Avivu, pravi, da izobraževanje na Akademiji Branimirja Slokarja poteka na najvišji ravni. Všeč so mu tudi pristni odnosi, ki se spletajo med ljudmi v orkestru, in to, kar je še pomembneje, da se glasba ne politizira. Njegov brat, violinist, je stalni član orkestra The West-Eastern Divan Daniela Barenboima, kjer se načrtno ukvarjajo z združevanjem glasbenikov z Bližnjega vzhoda in glasbenikov španskega rodu ter skušajo tako prispevati k miru. A te dni so bojda pri tem dokaj neuspešni, saj je po bratovem pričevanju v orkestru čutiti precejšnje napetosti med Judi in Arabci.
Udeleženec mojstrskega tečaja za timpaniste med skupinsko lekcijo z orkestrom, kjer mladi glasbeniki dobijo informacije o tem, kako dirigent razmišlja in deluje ter zakaj ravno tako.
Med tistimi, ki poleg Mahdija prikimavajo solidarnosti, organizacijski urejenosti in toplini ljudi, ki držijo pokonci Akademijo Branimirja Slokarja, je tudi Milana Bjelobaba, nadarjena 28-letna violinistka iz Novega Sada. Že kmalu po študiju je začela igrati v vojvodinski filharmoniji, komornem godalnem orkestru Umetnostne akademije v Novem Sadu Camerata Academica, No Borders Orchestru, sestavljenem iz članov iz nekdanjih jugoslovanskih republik, tudi iz Slovenije, nastopa pa še s svojim godalnim kvartetom Innuendo. Na tečaje v Ljubljano, ki jih obiskuje že od samega začetka, se, čeprav ni več med najmlajšimi, redno vrača. Privlači jo mešanje generacij, združevanje izkušenosti in neizkušenosti. »Že s tem, da v orkestru sediš ob nekom, ki je izvrsten glasbenik z izkušnjo velikih orkestrov, se ogromno naučiš,« ugotavlja in dodaja, da tako samodejno tudi sam začneš početi iste stvari. Poslušati, spremljati in dajati.
Dokaz za to je Antoine Glatard, 29-letni Parižan, sicer asistent dirigent v Bruseljski operi, ki je v Ljubljano prišel, čeprav v svojem orkestru že ima profesionalno funkcijo. Obisk posebnega mojstrskega tečaja za dirigente, koncertne mojstre in timpaniste z orkestrom je zanj lep dodatek k formalnemu izobraževanju in siceršnjemu delu. In če se mu zdi kaj pomembno za glasbenika, je to to, da igra in se ne zasedi doma, medtem ko denimo čaka na (boljšo) službo.
Ne le Antoine, nasploh se zdi, da so vsi tečajniki letošnje poletno izobraževanje vzeli zelo resno. Tri tedne so tako rekoč vse dni preživeli na mojstrskih tečajih in vajah z orkestrom, za njimi je že kar nekaj večernih koncertov, nekateri od njih, najboljši, pa so nastopili tudi skupaj s profesorji. Mednarodni orkester Ljubljana zdaj čaka še en, finalni nastop, s katerim bodo sklenili tokratno druženje.
Kdo ve, morda bomo že ob njihovem naslednjem srečanju slišali, da se je kateremu od mladih članov orkestra uspelo prebiti v sam vrh. Navsezadnje so se pri pedagogih, ki jih poučujejo v Ljubljani, doslej učili že številni zmagovalci tekmovanj, podpisniki pogodb z največjimi hišami, bodoči koncertni mojstri in solisti na prvih pozicijah v orkestru.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.