Obsceni zaslužki finančne elite

Je magnat sklada hedge Steven A. Cohen vreden 2,3 milijarde dolarjev?

Višina plače posameznika je zelo ali nič povezana z njegovo vrednostjo v družbi. A kdo resno verjame, da je magnat sklada hedge Steven A. Cohen vreden 2,3 milijarde dolarjev, kolikor je zaslužil lani kljub temu, da je zaradi trgovanja z notranjimi informacijami moral plačati 1,8 milijarde dolarjev kazni? VEČ>>

Koliko so za družbo na drugi strani vredni socialni delavci, ki dolge in težke ure skrbijo za duševne bolnike ali odvisnike od drog? Verjetno več 18,14 dolarja na uro oziroma 38 tisoč dolarjev na leto, kolikor v povprečju znaša njihova plača. Koliko družba dobi od tistih, ki skrbijo za starejše, bolnike in invalide? Verjetno več kot znaša njihova povprečna plača 9,67 dolarja na uro oziroma 20 tisoč dolarjev na leto. Koliko so za družbo vredni negovalci v bolnišnicah, ki hranijo, kopajo, oblačijo in prevažajo bolnike? Gotovo več, kot znaša njihova povprečna plača 11,63 dolarja na uro oziroma 24.190 na leto. Kaj bi mi brez teh predanih ljudi, na svoji spletni strani ugotavlja Robert Reich, profesor in nekdanji minister za delo v ZDA.

Preden rečete, da je 53.590 dolarjev na leto za vzgojiteljice v vrtcih velikodušen znesek, pomislite, da je dobra vzgojiteljica vredna svoje teže v zlatu. Študija je pokazala, da otroci, ki imajo odlične vzgojiteljice, bolj verjetno gredo na kolidž in manj verjetno postanejo starši samohranilci. In vrednost pisateljev, igralcev, slikarjev in pesnikov? Le malo jih postane bogatih in slavnih, mnogi zaslužijo dovolj za življenje, mnogi pa ne, zato so prisiljeni opravljati plačano delo, da lahko nadaljujejo z umetniškim ustvarjanjem. Družba je zaradi njihovega prispevka gotovo bogatejša.

Drugi ekstrem so menedžerji skladov hedge in skladov zasebnega premoženja, investicijski bankirji, odvetniki podjetij, svetovalci upravam podjetij, borzni posredniki za hitro računalniško trgovanje in glavni lobisti v Washingtonu. Oni dobivajo za svoje delo ogromne zneske denarja, vprašanje pa je, ali je družba res za toliko boljša zaradi dela, ki ga opravljajo.

Večina finančnikov, odvetnikov podjetij, lobistov in svetovalcev upravam podjetij tekmuje z drugimi finančniki, odvetniki, lobisti in svetovalci. Tako igrajo igro ničelne vsote s katero prenašajo denar iz žepov v žepe. Ta igra lahko prinese veliko denarja, izguba pa zna biti zelo draga. Rečeno je, da te igre s prenosom denarja tja, kjer ga je mogoče ustvariti več, pripomorejo, da je gospodarstvo bolj učinkovito. Dejansko pa povzročajo gromozansko izgubo družbenih virov.

Borzni posredniki, ki s hitrim računalniškim trgovanjem v stotinki sekunde dobijo velikansko vsoto denarja, v ničemer ne pripomorejo, da bi družbi bilo bolje. S temi posli se ukvarja ogromno talentiranih ljudi, ki bi z drugim delom lahko ogromno prispevali za družbo, recimo z zdravljenjem bolezni, s pomočjo pri sikanju rešitev za zdravljenje najbolj neobvladljivih bolezni, z razvojem prelomnih tehnoloških rešitev.

Elitne univerze, kjer se izobražujejo bodoči bogataši, dobivajo kup donacij od bogatih bivših študentov, za katere je mogoče uveljaviti davčne olajšave. S temi donacijami si skušajo zagotoviti, da bodo tudi njihovi otroci postali neizmerno bogati finančniki ali svetovalci upravam podjetij.