Zelena Kalifornija vse bolj rjava

Državo Kalifornijo bo suša stala 2,2 milijarde dolarjev, okrog 17 tisoč zaposlenih v kmetijstvu pa bo ostalo brez dela

Prazna umetna jezera, gozdni požari, izsušena polja in naglo zniževanje ravni podtalnice, so problemi, ki so posledica suše, ki v Kaliforniji traja že tretje leto. Vsem, ki ne ravnajo gospodarno z vodo, grozijo hude kazni. V izsušenih vrtovih in na njivah je mogoče videti table z napisi: Molite za dež. Meteorologi pravijo, da je to najhujša suša po katastrofalnih letih 1923 in konec 70. let prejšnjega stoletja. VEČ>>

Posebej hudo je v Centralni dolini (Central Valley), kjer se temperature poleti dvignejo do 40 stopinj Celzija in kjer v dolžini 700 kilometrov zraste večina sadja in zelenjave v ZDA. V tej dolini zraste 80 odstotkov vseh mandljev na svetu. Na leto Kalifornija s prodajo kmetijskih izdelkov ustvari 40 milijard dolarjev prihodka. Seveda polja umetno namakajo, a v državi se naglo zmanjšujejo vodni viri. Pridelovalec mandljev David Phippen po podatkih Spiegla pravi, da jih je na smrt strah, kaj bo, če prihodnjo zimo že četrtič zapored ne bo dežja. Pridelava mandljev se splača zaradi visoke cene, potrebujejo pa tudi zelo veliko vode. Eno samo drevo v enem vročem poletnem dnevu potrebuje do 300 litrov vode.

Ko se površinske vode izsušijo, kmetje sežejo po podtalnici. Zaradi suše se jih vse več odloči za svoj vodnjak po načelu – podtalnica namesto nafte. Tisti, ki delajo vrtine za vodnjake, so zasedeni za 8 mesecev vnaprej, razlaga Michael Cockrell, vodja centrale za nujno pomoč na območju San Joaquin County. Študija znanstvenikov na univerzi Kalifornija v Irvinu je na podlagi analize satelitskih podatkov za reko Kolorado pokazala drastično zmanjšanje rezerv površinske vode v zadnjih desetih letih. Sledi dolge suše na zahodu ZDA so vidne povsod. Gladina velikih umetnih jezer, kot je jezero Mead v zvezni državi Nevada, je padla na najnižjo točko.

Kalifornija sodi med manjšino zveznih držav v ZDA, ki še niso omejile porabe podtalnice, zato kmetje nimajo omejitev za črpanje na svoji zemlji. »Paradoks je, da smo sredi suše, pridelovalci mandljev pa računajo na eno najboljših letin vseh časov,« razlaga strokovnjak za kmetijstvo z univerze Davis Brent Holtz. »Ta suša je budnica za državo,« je prepričan. Zakonodajalec bo moral odločiti, ali vodna pravica še vedno lahko ostane v zasebnih rokah.

Kalifornijske metropole se že zgledujejo po mestih, kot je Las Vegas, kjer že leta velja, da je treba povsod, kjer je to mogoče, varčevati z vodo, neracionalno rabo pa strogo kaznovati. V Kaliforniji zato ni več dovoljeno prati pločnikov in dovozov k hišam, zemljišč pa ni več dovoljeno tako močno zalivati, da bi odvečna voda odtekala. Kdor ta pravila krši, mu grozi dnevna globa v višini 500 dolarjev. Prebivalci naj bi porabo vode zmanjšali za 20 odstotkov.

V Los Angelesu vsakdo, ki svojo trato nadomesti z rastlinami, ki porabijo manj vode, ali pa s kamni, od mesta dobi 30 dolarjev za kvadratni meter površine. Lastniki zemljišč, ki se odločijo za to spremembo, lahko dobijo do 6000 dolarjev. V Sacramentu smejo lastniki hiš že od začetka suše pred tremi leti svoje travnate površine in vrtove zalivati le dva dni na teden. Sosedje lahko kršitelje prijavijo prek vroče linije za vodo. Terrance Davis z mestnega oddelka za vodo pravi, da se je število tovrstnih klicev letos močno povečalo. Od januarja so dobili več kot 10 tisoč klicev, v enakem obdobju lani pa le slabih 1000.

Varčevalci z vodo v Sacramentu imajo nov slogan: Zlato je novo zeleno. Izsušena trata ni rjava, ampak zlate barve, piše na tablah po mestu. Tudi trata pred belo mestno hišo kot zgled že dolgo ni več zelena. Chris Clarke na spletni strani Takepart piše, da je izredna suša prizadela skoraj 60 odstotkov Kalifornije. Po njegovih besedah ni problem samo v tem, da so kmetje zelo povečali črpanje podtalnice, ampak tudi potresi. V nekaterih predelih se zemlja ugreza, kar povzroča poškodbe cest in druge infrastrukture. Skupina geologov v študiji, ki je bila objavljena letos v reviji Nature, opozarja, da več vode, kot izčrpajo iz tal Centralne doline, večje je tveganje potresov na območju bližnje prelomnice San Andreas.

Lynn Wilson z univerze Kaplan, ki je članica delegacije za podnebne spremembe v OZN, po poročanju CNBC opozarja, da bo treba razmišljati o izselitvi ljudi iz Kalifornije, če se bo sedanja suša nadaljevala. »V preteklosti so se morale civilizacije odseliti s sušnih območij,« pravi. »Mi bomo morda morali izseliti ljudi iz Kalifornije«.

Poročilo, ki je bilo pravkar objavljeno, navaja, da je do sedaj kmetom podtalnica omogočala, da so za trg lahko pridelali pridelke in zagotovili, da cene hrane niso narasle. Državo Kalifornija bo ta suša stala 2,2 milijarde dolarjev, okrog 17 tisoč zaposlenih v kmetijstvu pa bo ostalo brez dela, kar predstavlja 3,8 odstotka vseh nezaposlenih v kmetijstvu. Kmetijstvo porabi 75 odstotkov vse vode v Kaliforniji. Po sedanjih napovedih se bo suša nadaljevala tudi v letu 2015.