Prvi dan

Za nove parlamentarce je bil letošnji 1. avgust to, kar je 1. september za šolarje. In tako kot v šoli je bil tudi v parlamentu prvi dan v znamenju neresnosti. Najprej je izvoljene predstavnike ljudstva nagovoril predsednik države. Ko je razmišljal, kaj bi rekel, da bi povedal pravo stvar, mu je prišel na misel Čerčil, kot sam pravi Churchillu. On je vedno znal povedati pravo stvar. Nekoč je dejal, da se človek na Amerikance vedno lahko zanese, da bodo naredili pravo stvar – takrat, ko bodo izčrpali vse druge možnosti.

»Trud po naših najboljših močeh ni več dovolj. Čas je, da naredimo pravo stvar. Vse druge možnosti smo že izčrpali.« Tako je govoril Borut Pahor, ki v nasprotju s Churchillom ni bil niti malo duhovit. Kaj je prava stvar, ni povedal, je pa ob koncu govora vse poslance še enkrat pozval, naj jo naredijo.

Takoj za Pahorjem je kolege celo uro zabaval Jože Tanko iz SDS s stand up nastopom. Že na začetku je zahteval prekinitev seje, ker je Janša v zaporu, pa čeprav smo ga videli, kako sedi v zadnji vrsti. Razlog za zahtevo: ker je predsednik Janša obsojen in zaprt, njegova stranka ne bo sodelovala v parlamentarnih delovnih telesih, in ker njegova stranka v parlamentarno mandatno-volilno komisijo ni hotela predlagati svojih ljudi, njenih ljudi v tej komisiji ni bilo.

Res sreča, da imamo tretji program nacionalke, da lahko vse to spremljamo v živo. Čeprav so Tankove šale daleč od smešnega, se jim je, kot je povedal za Svet na Kanalu A, smejal tudi Miha Kordiš. Mladi Kordiš je kot izvoljenec Združene levice tega dne sedel med poslanske sošolce. Kamera je posnela njegov prvi dan, od vožnje z vlakom iz Škofje Loke, ko je na postajo prišel tik pred odhodom in dramatično tekel po vozovnico, do orientiranja v parlamentu in izjav, kako se mu vse skupaj zdi čudno. Kaj je jedel za malico, nismo videli.

So pa vse televizije pokazale, kako se je predsednik Pahor v dvorani državnega zbora rokoval z Janšo. In tako kot je sintagma »prava stvar« odlično platno za projekcije, je tudi ta stisk rok pomenil vse, kar si je kdo želel, da bi ali da ne bi pomenil. Ker je bil iztrgan iz konteksta, saj se je Pahor sicer rokoval z vsemi v prvi vrsti, potem pa še s tistimi, ki so sedeli ob strani in so bili na njegovi poti proti vratom, kot na primer Janša.

Tega so, ko se je po glavnem odmoru vračal v parlament, novinarji prosili za kakšno izjavo. »Bom dal izjavo, ko srečam kakšnega novinarja,« jim je arogantno odvrnil. Tudi Bratuškova ni dajala izjav in je takoj po seji pobegnila. Samo ona je mogoče šla razmišljat, kaj bo oblekla, če postane evropska komisarka.

Njen konkurent Erjavec teh težav nima. Oblekel si je srednje ime, ker se tako nosi na tujem. Zdaj po novem občasno nastopa kot Karl Viktor Erjavec. Če ne bo zmagal niti kot komisar niti v koalicijskih pogajanjih, lahko računa vsaj na viktorja za nebuloze. A konkurenca je kar velika.