Svetloba kot barva

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje je še do 17. avgusta na ogled razstava, ki ponuja prvi pregled obarvane in barvne fotografske produkcije na slovenskih tleh od začetkov sredi 19. stoletja do leta 1945. S skupno okoli 300 deli, predvsem reprodukcijami, so predstavljeni posamezni avtorski opusi kakor tudi najpomembnejši tematski sklopi (krajina, žanr, portret, nočni posnetki...). Zadnji dan bo po razstavi vodil kustos dr. Primož Lampič. Več>>

Najprej govorimo o raznih obarvanjih, toniranih in monokromnih tehnikah, od začetka 20. stoletja pa o pravih barvnih podobah-diapozitivih, izdelanih po standardiziranem aditivnem postopku, imenovanem avtokromna plošča. Z njo so se od leta 1907 ukvarjali akademski slikar in lutkar Milan Klemenčič, lekarnar Gabrijel Piccoli ter prva dama slovenske barvne fotografije, ljubiteljska fotografinja Jela Repič. S tem postopkom je snemal tudi pionir slovenskega filma Karol Grossmann. V dvajsetih in prvi polovici tridesetih let so fotografi uporabljali t. i. barvne plošče Agfa, v drugi polovici tridesetih let pa so na trgu barvne fotografije zavladali diapozitivi in velike fotografske družbe, ameriški Kodak in nemška Agfa. Tedaj so se zlasti uveljavili člani Fotokluba Ljubljana ter nekateri neodvisni fotografi.

Po besedah kustosa dr. Primoža Lapiča so "izhodiščne krajine, portrete, žanr in tihožitja dopolnili posnetki gibanja in javnih dogodkov, prizori mestnih eksterierov in interierov ter podobe industrijskih objektov. Realistični pristop je večina avtorjev nadgradila tudi z eksperimentalnimi posnetki v slabih in monokromnih svetlobnih razmerah ter z barvnimi študijami, atmosferskimi sekvenčni posnetki in modernističnimi kompozicijskimi serijami. V poglavje o rabi barvne fotografije v naravoslovju iz tega časa sodijo zaporedja posnetkov za potrebe poljudne botanike."

Medvojne razmere so težišče fotografije spet potisnile k njenemu dokumentarnemu polu. Med partizanskimi fotoreporterji je znan Čoro Škodlar, na severozahodnem obrobju slovenskega prostora pa so snemali tudi vojaki in častniki ameriške vojske. Ker so bili vsi omenjeni postopki od avtokromne plošče naprej diapozitivi in torej odvisni od projekcije, je na razstavi prikazan tudi razvoj projekcijske tehnike od laterne magike preko kinematografov in diaprojektorjev do epidiaskopov. Del razstave prikazuje tudi primere barvnega tiska iz obravnavanega obdobja, tako razglednice kot prve barvne posnetke, objavljene v ilustriranih revijah.