Snemaj!

V Fergusonu je po uboju neoboroženega temnopoltega najstnika, ki ga je zagrešil belopolti policist, napeto, velja policijska ura, nameščene so enote narodne garde, policija proti protestnikom uporablja solzivec in gumijaste naboje. Protestnikom in novinarjem odreja, naj ugasnejo fotoaparate, kamere in mobilne telefone. Za to tamkajšnja policija nima podlage v zakonu, saj prvi amandma ustave ZDA določa, da imajo ljudje pravico slikati in snemati policiste pri opravljanju dela, če s svojim početjem ne ovirajo postopka.

Kako je s tem v Sloveniji? Zgodb, kako so policisti legitimirali, izrekali plačilne naloge ali drugače »kaznovali« predvsem fotoreporterje, ne manjka. In to čeprav je ureditev tega vprašanja v Sloveniji na las podobna ameriški. Posameznikovo snemanje izvajanja policijskih postopkov je uveljavljanje ustavne pravice do svobodnega izražanja iz 39. člena ustave in 10. člena konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Na policiji pojasnjujejo, da v skladu s sodno prakso na tem področju policisti spadajo med »t. i. absolutno javne osebe, saj zaradi svojega statusa v javnosti ohranjajo majhno stopnjo pričakovanega varstva zasebnosti. Javni interes po objavljanju informacij o njihovem delu je velik in konstanten.« Upoštevati je treba, da imajo policisti, ki so javni uslužbenci, pri opravljanju delovnih nalog manjše pričakovanje zasebnosti (in varstva osebnih podatkov) kot posamezniki v zasebni sferi. »Snemanje policistov, ko izvajajo pooblastila, predstavlja osrednji namen pravice do svobode izražanja (pravico razpravljati o državi in njenih oblastnih dejanjih ter zadevah),« se pravic državljanov v stiku s policisti zavedajo na policiji.

Glede na navedeno policisti posameznikov, ki jih snemajo pri izvajanju pooblastil, »ne smejo omejevati niti ovirati, prav tako v takih primerih ni razlogov za morebiten zaseg fotoaparata ali snemalne naprave, brisanje posnetkov ali fotografij ipd.«. Pri tem ni nobene razlike glede statusa osebe, ki dokumentira ravnanje policistov, to lahko počne vsak. Omejitve so dopustne le, »če bi se s snemanjem ovirala, oteževala oziroma motila izvedba policijskega postopka ali če bi to vplivalo na varnost izvedbe postopka«.

Kar je sicer navadno razlog, ki ga navedejo policisti, kadar se odločijo, da ne bodo spoštovali ustavne pravice do svobode izražanja.