Koga želi Pahor?

Pred strasbourškim sodiščem za človekove pravice (ESČP) se Slovenija zadnja leta ni odlikovala kot država, v kateri veljajo visoki standardi. Poleg primera izbrisanih je izgubila še v primeru varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke, ki je bil, kot so pojasnili v sekretariatu ESČP, eden »najtežjih« doslej. V teh okoliščinah bi bilo nujno, da bi država vsaj postopek imenovanja slovenskega sodnika na strasbourškem sodišču izpeljala vzorno. Tudi zato, ker želi Janez Janša tam iskati pravico, če mu je drugje ne bo uspelo najti.

A pri imenovanju sodnika, ki naj bi nadomestil sedanjega sodnika Boštjana M. Zupančiča, je nastal zaplet. Ministrstvo za pravosodje je razpis za tri kandidate, ki jih mora Slovenija predlagati parlamentarni skupščini Sveta Evrope, objavilo marca. Nanj se je bilo mogoče prijaviti dva meseca, odzvalo pa se je sedem kandidatov. Junija je sodni svet, najpomembnejše telo, ki presoja strokovno usposobljenost kandidatov za sodnike, izbral in razvrstil štiri kandidate. Nato pa je vlada julija letos sprejela mnenje, da je vseh sedem kandidatov primernih za obravnavo v državnem zboru.

Kljub izpeljanemu postopku se je minuli teden Borut Pahor, ki bi se v skladu z zakonom moral zgolj opredeliti do kandidatov in mnenje poslati v parlament, odločil, da bo predlagal ponovitev razpisa. Pri tem je navedel precej nenavadno utemeljitev. V sporočilu za javnost so v njegovem kabinetu zapisali, da »je zaradi vrste okoliščin najbolje, da se postopek ponovi po izvolitvi nove vlade s polnimi pooblastili«.

Pravnik dr. Rajko Pirnat pojasnjuje, da se predsednik države sicer lahko odloči, da ne bo predlagal nikogar, a mora pri tem navesti jasne, razumljive, utemeljene razloge. Ker razlogi, navedeni v omenjenem stavku, po Pirnatovem mnenju niso zadovoljivi, smo kabinet predsednika države prosili za natančnejšo obrazložitev. Tokrat so zapisali, da naj bi bil Pahor »po preučitvi vseh prispelih kandidatur in okoliščin ugotovil, da izmed (kandidatov, op. a.) njih ne more oblikovati liste najmanj treh kandidatov«, od katerih mora biti v skladu s priporočili vsaj ena ženska.

A tudi ta odgovor je nerazumljiv, saj je denimo sodni svet na prvo mesto postavil vrhovnega sodnika Miodraga Đorđevića, sodnika s 30-letnimi izkušnjami, ki je že zdaj nadomestni sodnik na ESČP, na tretje mesto pa žensko, Ano Vilfan Vospernik, ki že od leta 1999 deluje kot pravna sodelavka ESČP. Da se je Pahor odločil za ponovitev razpisa, je nenavadno tudi zato, ker se za kaj takšnega ni odločil niti pri iskanju predsednika protikorupcijske komisije, potem ko je izvedel, da je bil Boris Štefanec še malo pred imenovanjem član Pozitivne Slovenije

Se je torej Borut Pahor za ponovitev razpisa odločil zgolj zato, ker se je nekdo pozabil prijaviti? Če je tako, je seveda predsednik države prekoračil pooblastila.