Danes Prekmurje

Državni praznik je priložnost za državno proslavo, te pa pri nas praviloma obeležujemo z državnimi zdrahami in razprtijami. Tudi slavnostni državni obred ob obletnici združitve prekmurskih Slovencev z ostalimi Slovenci ni minil brez viharja v kozarcu vode. Na srečo so zaradi varčevanja pred leti sklenili, da bodo državne proslave v Prekmurju le vsakih pet let, kar pomeni, da se tudi s tem povezana nesoglasja odsihdob pojavijo vsake kvatre, vmes pa samo lokalno.

Letošnja proslava ob 95. obletnici pridružitve Prekmurja je dvignila prah, še preden je postala meso. Pa ne zaradi bojkota Madžarov; da se slavja ne udeležujejo predstavniki madžarske narodne skupnosti, ki je z izgubo Prekmurja tam postala manjšina, je še nekako razumljivo. O državni proslavi se je razširil glas, da bo preveč sodobna, preveč netradicionalna, zaradi česar so protestirali lokalni SDS-ovci. In da bodo tam praporščaki z zvezdo, na katere je že tradicionalno alergična omenjena stranka.

V soboto zvečer smo tako pred malimi ekrani čakali, kaj bo prinesel neposredni prenos že vnaprej kontroverzne proslave pred gradom v Beltincih. Predvsem ni prinesel nič Vlada Kreslina, nič Ferija Lainščka in tudi za Vsi so venci vejli smo se lahko obrisali pod nosom. Če je to netradicionalnost, ji velja zaploskati. Sploh ker smo lahko slišali Zrejlo je žito, enega najlepših prekmurskih ljudskih komadov, ki je zadnja leta priljubljen v sodobnih aranžmajih.

Kot slavnostni govornik je na proslavi nedolžnost izgubil dr. Milan Brglez, novopečeni predsednik državnega zbora. Kar pa se tiče nekonvencionalnega programa pod naslovom Danes Prekmurje, je z njim prekmurski koreograf in režiser Matjaž Farič nastavljal ogledalo – še najočitneje v ulični anketi, v kateri so ljudem zastavili vprašanja, na kaj jih spominja beseda Prekmurje, na kaj so Prekmurci ponosni, kaj sploh je Prekmurje. Slednje so v prestolnici spraševali tuje turiste in, žalostno, za Prekmurje še nihče med njimi ni slišal.

Poleg igralke in plesalcev – tako folklornih kot breakdance – je Farič na oder postavil bobne in električne kitare, pred oder pa celo traktor kot inštrument. Na proslavi so med drugim žgali prekmurski alternativni bendi Kleemar, Hexenbrutal in Werefox; pevka slednjega je pela v angleščini, kar je nekatere tudi že vnaprej razburilo in kar so rešili s slovenskimi podnapisi. Ti gotovo niso sporni, saj jih uporabljajo tudi v poročilih na nacionalki, kadar intervjujajo kakšnega prebivalca, ki govori v kleni prekmurščini.

Edina petarda v proslavi so bili tete in strici iz ozadja. Poldrugi ducat jih je bilo, večkrat so stopili v ospredje, mahali s svetilkami, izvajali nekakšne tai-chi koreografije z rokami ali se kot mesečniki sprehajali po odru. Upokojenska plesna skupina Generacija je tako utelešala prispodobo anemičnih Slovencev, ki delajo, kar jim je naročeno, mi pa smo se ob vsakem njihovem početju tradicionalno spraševali, kaj je hotel povedati avtor.