Prepletanje intimnega s političnim

V Ljubljani bo od 23. do 31. avgusta potekal 17. mednarodni festival Mladi levi, ki bo v znamenju angažirane umetnosti. Odprtje festivala bo zaznamovalo praznovanje desete obletnice Stare mestne elektrarne–Elektro Ljubljana, ki je postal nepogrešljiv del ljubljanske kulturne scene in tudi umetniško srce Tabora. Z glasbeno-vizualnim dogodkom v režiji Beton Ltd. se bodo poklonili vsem, ki so v teh letih prispevali k bogatemu programu enega najvitalnejših prizorišč sodobne uprizoritvene umetnosti. Več>>

Po besedah organizatorjev "pretežno dokumentarno gledališče letošnjega programa zaznamujeta intimizem, branje zgodovine, sedanjosti in prihodnosti skozi osebne zgodbe, skozi človeka. Vendar kljub včasih ne najlepši sliki preteklosti in sedanjosti program ne seva strahu, defetizma ali žalosti. Prav nasprotno, prežet je s humanizmom in humorjem, univerzalnim orodjem vzpostavljanja distance in poguma za naprej."

Med nastopajočimi velja izpostaviti Maike Lond, ki v predstavi "10 journeys to a place where nothing happens" dokumentira svojo pot iskanja preživetja in Lolo Arias s predstavo "Mi vida después," kjer igralci, rojeni v času diktature, skozi oblačila, posnetke in pisma svojih staršev rekonstruirajo njihova življenja, skozi njihove zgodbe pa preseva zgodovina Argentine tistega časa.

Ponavljanju zgodovine, na boleč način, bomo priča v predstavi Rogerja Bernata "Numax-Fagor-plus," ki rekonstruira obdobje propada velikega podjetja za proizvodnjo gospodinjskih aparatov, ki ga ni uspelo rešiti niti poskusu delavskega upravljanja. Phillipe Quesne je v predstavi "Next Day" ustvaril okolje, v katerem 8 do 12 let stari otroci igrajo, da so na treningu za superheroje, ki rešujejo svet. Na festivalu bodo na ogled tudi tri domače predstave: Dvojna igra Katarine Stegnar, Pista sveta v izvedbi Betontanca in Tehnoburleska Tatovi podob.

Del festivalskega programa sta tudi dva dokumentarna filma: film Juliana Mer-Khamisa "Arna's Children" o moči in hkratni nemoči kulturnega odpora in "The Moskow Trials" Mila Raua o uprizorjenem procesu, ki ga je pripravil kot alternativno sojenje Pussy Riot ter dva projekta v javnem prostoru: danski kolektiv hello!earth se bo na Taboru poigral z ulicami prek raziskave lokalnih izzivov, potreb in sanj, Mariano Pensotti pa bo s projektom "Sometime I think I can see you" ulice Ljubljane spremenil v snov za štiri pisce, ki bodo sproti zapisovali svoja opažanja in komentarje.