Kdor molči v realnem življenju, molči tudi na spletu

Ocena o vplivu socialnih omrežij na pluralnost in svobodo izražanja mnenj je močno pretirana

Študija, ki jo je izvedel ugledni ameriški inštitut Pew Research, je razočaranje za vse, ki so verjeli, da globalna uporaba socialnih medijev omogoča pluralnost mnenj v razpravah o kontroverznih temah. Ljudi, ki imajo drugačno mnenje o določeni temi kot večina, socialna omrežja, prek katerih se lahko povežejo s somišljeniki, ne spodbujajo, da bi izrazili svoje mnenje. Večinoma raje molčijo in tako tudi prek spleta širijo koncept spirale molka, poroča Frankfurter Allgemeine. VEČ>>

Spirala molka je eden pomembnejših izrazov v raziskovanju javnega mnenja. V uporabi je od 70. let prejšnjega stoletja, pomeni pa, da se v družbi zmanjša pripravljenost ljudi, da bi sodelovali v razpravi o določeni temi, če se njihovo mnenje razlikuje od mnenja večine. Raziskovalci inštituta Pew so na podlagi kontroverznih razprav v ZDA o razkritjih Edwarda Snowdena o spornem vohunjenju agencije za nacionalno varnost NSA anketirali 1081 uporabnikov socialnih medijev. Vprašali so jih, ali so pripravljeni prosto povedati svoje mnenje o tej temi prek Facebooka ali Twitterja. Samo 42 odstotkov vprašanih je dejalo, da so o tem pripravljeni razpravljati na socialnih omrežjih, 86 pa je bilo pripravljenih na razpravo na osebni ravni zunaj omrežij. Vprašani, ki že v pogovoru zunaj omrežij o aferi NSA niso hoteli povedati svojega mnenja, so bili še manj pripravljeni na razpravo na socialnih omrežjih.

Raziskovalci inštituta Pew na podlagi tega sklepajo, da Facebook in druga socialna omrežja nikakor niso alternativna platforma, kjer bi bili ljudje pripravljeni razpravljati o svojih stališčih, ki so drugačna od mnenja večine. Študija je tudi pokazala, da anketirani tako zunaj omrežij kot prek omrežij lažje izrazijo svoje mnenje, če je to skladno z mnenjem večine. Socialna omrežja (Facebook in Twitter) vsaj v ZDA kot vir informiranja nimajo pomembnejše vloge. Več kot 50 odstotkov vprašanih je navedlo, da so večino informacij o aferi NSA dobili prek radia in televizije, samo 30 odstotkov vprašanih je kot vir informacij navedlo druge spletne medije. Celo tiskani časopis kot vir informacij uporablja več vprašanih kot Facebook.

Čeprav je študija šele začetek, po mnenju Frankfurter Allgemeine kaže, da je bila ocena o vplivu socialnih omrežij na pluralnost in svobodo izražanja mnenj močno pretirana. Kdor v realnem življenju molči, molči tudi na spletu.