Trnowski nindža in podgurska dubšast stresla Škofjo Loko

Ne bi bilo prvič, da kakšen domač glasbenik, potem ko mu uspe napolniti večje ljubljansko prizorišče, že z naslednjim nastopom zunaj prestolnice pade na realna tla slovenskega koncertnega trga in nastopi pred vsega nekajdesetglavim občinstvom. Ob napovedani uri začetka koncerta Klemna Klemna in Dubzille na uvodnem koncertu desetdnevnega festivala Pisana Loka v Škofji Loki minuli petek se je zdelo, da bi se utegnilo zgoditi nekaj podobnega. No, dobro uro pozneje je bil Loški pub vendarle poln in koncert se je lahko začel.

Ob Klemnovem velikem koncertu v Kinu Šiška pred tremi leti je bilo občinstvo generacijsko pisano, zdaj pa je, vsaj v prvih vrstah, norela škofjeloška mladež, ki je v času izida prve raperjeve plošče (Trnow stajl, 2000) verjetno delala šele prve korake. Še en dokaz, da so skladbe s še vedno najbolj prodajanega domačega raperskega albuma postale večne, zimzelene klasike. Tudi od zadnje, druge Klemnove plošče Hipnoza je minilo že dolgih deset let, kar pa občinstvu ni preprečilo, da ne bi skupaj s Trnovčanom recitiralo njegovih legendarnih rim. Teh se je v dveh desetletjih Klemnove kariere resda nabralo razmeroma malo, toda zdi se, da so praktično vse postale vseslovenski hiti.

Z bolj svežim materialom se ponaša Klemnova aktualna spremljevalna koncertna zasedba Dubzilla, ki je pred nekaj meseci objavila svojo drugo ploščo Dub Naturalis. Njihova zapohana, podgurska različica (ob)dubovskih muzik, ko se na odru znajde s Trnovčanom, dobi bolj hiphopersko podobo, to pa je tokrat s spuščanjem beatov in scratchanjem še stopnjeval Klemnov dolgoletni sodelavec DJ SSF (Simon Stojko Falk). V dveh, treh skladbah je na ustno harmoniko zapihal še Damir Jazbec in glasbena veselica je bila popolna.

Klemen se je ponovno izkazal kot izvrsten zabavljač in luciden pripovedovalec zgodb. Če se včasih zdi, da so njegove anekdote med komadi pravzaprav del stalnega repertoarja, se je v petek izkazalo, da jih v resnici stresa iz rokava. Izvedeli smo, kako se kuha pravi domač šnopc, kako si v kakšni okoliški hiši s kurjenjem pohištva ogreješ mrzlo zimsko noč, ali pa, kje podpise zbira njegova nova stranka »hamaš«. Njegova interakcija z občinstvom, ko fenom v prvih vrstah deli selfije, z njimi trka s kozarci, strelja z mitraljezom, prižiga velikanski džojnt in v belih rokavičkah zganja pantomimo, te preprosto ne more pustiti hladnega. In ko se na vsako njegovo potegavščino in (med)klic mojstrsko odzove še bend, je dober koncert tako rekoč samoumeven.

Izvrsten odziv občinstva na uvodu v festival Pisana Loka je potrdil, da se dobri koncerti dogajajo tudi zunaj Ljubljane, je pa res, da je s posebnežem tipa Klemen Klemen vse skupaj videti precej enostavno ...