Trda stališča glede varčevanja

Angela Merkel namerava s triki ohraniti svoj vpliv

Nemška zvezna vlada je le na videz pripravljena omehčati svoja stališča o politiki strogega varčevanja za krizne države. Berlin menda res ne bo več nasprotoval imenovanju spornega francoskega socialista Pierra Moscovicija za novega evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve. Tudi levičarski predsednik italijanske vlade Matteo Renzi je z blagoslovom Nemčije lahko naznanil, da se bodo voditelji članic EU oktobra v Rimu sestali na izrednem vrhu EU. Edina točka dnevnega reda tega zasedanja bo razprava o gospodarskih razmerah v Evropi vključno z razpravami o omejitvah za zadolževanje in o programih za rast. To so razprave, ki se jim Angela Merkel običajno izogiba. VEČ>>

Je torej Berlin omehčal svoja trda stališča glede varčevanja? Ne, kajti če bo Nemčiji uspelo uresničiti svoj kadrovski načrt, bodo imeli predstavniki kriznih članic EU, ki v okviru gospodarske in denarne politike nasprotujejo strogemu varčevanju, še manj besede kot zdaj, na spletni strani Spiegla piše Gregor Peter Schmitz. Moscovici bo formalno lahko odločal o evru, a bo imel ob sebi paznika. Nov predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker namerava namreč enega od zagovornikov strogega varčevanja iz ene od severnih članic EU imenovati za podpredsednika evropske komisije, ki bo nadrejen evropskemu komisarju za gospodarske in denarne zadeve. Kandidat za to mesto je nekdanji predsednik finske vlade Jyrki Katainen, ki je doma izvajal politiko strogega varčevanja.

Berlin bo prav tako vplival na imenovanje novega vodje evroskupine, v okviru katere se sestajajo finančni ministri iz držav z evrom. Kanclerka Angela Merkel je za to mesto že podprla španskega finančnega ministra Luisa de Guindosa in pri tem izpostavila njegovo politiko varčevanja. Vodja evroskupine lahko vpliva na to, ali bodo države območja evra ostale pri politiki strogega varčevanja po diktatu desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), ali pa bodo pravila za proračunsko disciplino omehčale, kar podpirajo levosredinski socialni demokrati. Berlin namerava poskrbeti, da bo ohranil svoj vpliv na vodjo evropskupine tako, da bo ta funkcija ostala neformalna in ne bo postala uradni položaj, ki njenemu nosilcu zagotavlja več pooblastil in s tem vpliva.

V Berlinu prav tako nasprotujejo vseevropskim investicijskim programom za zagon gospodarstva, ki jih zaradi slabih gospodarskih napovedi za območje evra zahtevajo nekateri ekonomisti. Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je pred dnevi že dobil klic od nemške kanclerke Angele Merkel, ki je razumela, da je v govoru predstavnikom centralnih bank tovrstne programe podprl. Draghi naj bi se branil, da je takoj zahteval nadaljevanje strukturnih reform v kriznih državah, kar zahteva tudi nemška vlada.