Bliže neposredni demokraciji

Bodo lokalne volitve prinesle več odločanja občanov?

Mednarodni denarni sklad (MDS) je sprejel nov kodeks fiskalne transparentnosti, v katerem državam predlaga ukrepe, ki bi pomenili, da bi odločanje o porabi državnega denarja postalo preglednejše. V dokumentu je zapisano, naj »vlada državljanom zagotovi razumljiv povzetek vplivov proračunskih politik in jim omogoči, da sodelujejo pri odločanju o proračunu«. Nekateri komentatorji menijo, da institucija, ki ni znana po spodbujanju neposredne demokracije, državam predlaga participatorne proračune.

S takim mnenjem MDS pripisujemo preveč, opozarja Matic Primc, član skupine, ki je lani za mariborsko Iniciativo mestni zbor pripravila predlog instituta participatornega proračuna. MDS najverjetneje želi zgolj, da bi vlade državljanom omogočile, da ob političnih odločitvah podajo pripombe, ki pa jih politikom ne bi bilo treba upoštevati. To je povsod mogoče že zdaj, res pa je, da so tudi pozivi k večji transparentnosti političnega odločanja aktualni povsod.

Neposredna demokracija in participatorni proračun sta nekaj drugega kot to, da ljudje vedo, kako se denar porablja. »O participatornem proračunu lahko govorimo, ko obstajajo mehanizmi, da se izrazi volja ljudi o tem, kako se bo porabil proračunski denar, in da se ta volja upošteva,« pojasnjuje Primc. Na državni ravni gredo v Sloveniji trendi v nasprotno smer, saj so od lani možnosti za razpis referenduma precej omejene, referendumi o zakonih s finančnimi posledicami pa so celo neskladni z ustavo.

O participatornem državnem proračunu v Sloveniji nihče ne govori in tudi v svetu ni države, ki bi ga preskusila. Je pa v različnih državah veliko takšnih lokalnih skupnosti. V Mariboru že od protestov delujejo samoorganizirane četrtne skupnosti. »Razvile so se v močno gibanje,« trdi Primc. »Če bi želeli resnično participacijo državljanov, bi jim morali za to ponuditi zakonsko določena orodja, ne pa da je za uspeh kakršnekoli akcije potreben angažma petih medijev in desetih institucij.«

Primc in somišljeniki so želeli takšna orodja vpeljati z institutom participatornega proračuna. Vodstvo občine je pokazalo naklonjenost njihovemu predlogu, vneme za uveljavitev pa ne.

Po lokalnih volitvah se utegne marsikaj spremeniti. Primc pravi, da so se za njihove predloge zanimale Združena levica, Stranka Mira Cerarja in nekatere neodvisne liste. »Potencial obstaja, pravna vprašanja so rešena, manjka samo še politična volja«.