Izgubljenih pet let

S 1. septembrom so šli otroci spet v šolo, tudi romski, a ti s precej manj upanja na napredovanje. Predvsem na Dolenjskem in v Beli krajini. Tak uvod v prispevek o uspehu romskih otrok na osnovnošolski ravni ste v Mladini zagotovo že prebrali, večkrat, a kaj drugega kot to ni mogoče zapisati. Že peto leto zapored to potrjujejo podatki.

Ker ministrstvo, pristojno za šolstvo, vsaj uradno podatkov o uspehu romskih otrok ne zbira, je tudi letos to v sodelovanju z organizacijo Amnesty International Slovenije storila Mladina. Edini podatki, ki jih na ministrstvu imajo, so tisti o številu romskih otrok, za katere je ministrstvo osnovnim šolam nakazalo sredstva za dodatne materialne stroške, ki dejansko kažejo število vpisanih romskih otrok v posamezni razred osnovnošolskega izobraževanja. Ti podatki iz leta v leto ostajajo zelo podobni. Skupaj je bilo v lanskem šolskem letu v osnovno šolo vpisanih 1964 romskih otrok. V prvi razred jih je bilo vpisanih 271, v drugi 305, v tretji 249, v četrti 234, v peti 248, v šesti 245, v sedmi 181, v osmi 133 in v deveti le še 98. Kot predlani je tudi v lanskem šolskem letu opaziti trend uspešnejšega napredovanja iz razreda v razred v drugi triadi (četrti, peti in šesti razred), v prvi je ponavljanje (četudi otrok ne dosega minimalnih standardov znanja) tako ali tako mogoče le s soglasjem staršev. Težava pa je v zadnji triadi oziroma takrat, ko res šteje, torej ko se osnovnošolsko izobraževanje bliža koncu. V zadnjih treh razredih osnovne šole je osip med romskimi učenci velikanski. Njihovi neromski vrstniki skorajda brez izjem osnovno šolo končajo v devetih letih, pri romskih otrocih je drugače. Lani jih je bilo, kot vsa leta poprej, v zadnji razred osnovne šole vpisanih le tretjino toliko kot v prvi. In gre za podatke na ravni države, zatorej vključujejo tudi podatke o uspehu romskih otrok v Prekmurju in drugod po Sloveniji, kjer romski otroci večinoma po uspešnem prehajanju iz razreda v razred že nekako dohajajo neromske vrstnike. To pomeni, da so podatki za Dolenjsko in Belo krajino še vedno posebej slabi.

Predlani je bilo na 12 osnovnih šolah na Dolenjskem in v Beli krajini vpisanih več kot 400 romskih otrok, 18 jih je končalo osnovno šolo, v lanskem šolskem letu jih je bilo vpisanih skoraj 500, osnovno šolo pa jih je izdelalo osem.

Letos je podatke o uspehu romskih otrok v lanskem šolskem letu poslalo 12 šol iz Dolenjske in Bele krajine. In sicer tri iz Kočevja, dve iz Črnomlja ter po ena iz Trebnjega, Šentjerneja, Semiča, Metlike, Škocjana, Brežic in Ribnice. Osnovnošolsko izobraževanje je na teh šolah skupaj obiskovalo 493 romskih otrok. V prvi razred je bilo vpisanih 73 otrok, deveti razred je obiskovalo le 14 otrok, od tega ga je osem uspešno končalo in s tem pridobilo osnovnošolsko izobrazbo. Kar 36 romskih otrok je v lanskem šolskem letu na teh šolah izpolnilo osnovnošolsko obveznost in s tem se je zanje osnovnošolsko izobraževanje končalo. To so otroci, ki so devet let hodili v osnovno šolo in končali izobraževanje, ne da bi končali deveti razred, torej nimajo niti osnovnošolske izobrazbe. Podatki so v primerjavi z letom pred tem (gre za bolj ali manj iste šole) opazno slabši. Predlani je bilo na teh šolah vpisanih okoli 400 (lani 493) romskih otrok, od tega v prvi razred 78 (lani 73), deveti razred pa je uspešno končalo 18 romskih učencev (lani le osem).

Če podrobneje pogledamo podatke s posameznih šol, ki so se odzvale, opazimo med njimi tudi na Dolenjskem in v Beli krajini razlike. Na nekaterih romski otroci napredujejo hitreje kot na drugih. Poglejmo tri šole z največ romskimi učenci, kjer bi, se zdi, morali imeti največ izkušenj s poučevanjem romskih otrok in torej najboljše rezultate. To so OŠ Frana Metelka Škocjan, OŠ Zbora odposlancev Kočevje in OŠ Mirana Jarca Črnomelj. Na prvi je lani šolo obiskovalo 74 romskih otrok, na drugi 68, na tretji 61, skupaj torej 203. V prvi razred je bilo na teh treh šolah lani vpisanih 31 romskih prvošolčkov, prvo triado (prvi, drugi in tretji razred) pa jih je skupaj obiskovalo 83. Zadnji, deveti razred so obiskovali le štirje romski učenci, trije so uspešno končali osnovno šolo, 15 romskih otrok pa je ob koncu leta po devetih letih obiskovanja osnovne šole končalo osnovnošolsko izobraževanje, ne da bi hkrati tudi pridobili osnovnošolsko izobrazbo.

Na Dolenjskem in v Beli krajini torej uspešnost osnovnošolskega izobraževanja romskih otrok stagnira. In to že desetletje, če ne dve. Med civilnodružbenimi organizacijami, ki se trudijo doseči napredek v romskih okoljih, to ni skrivnost, za zadnjih pet let pa ugotovitev potrjujejo podatki. Rezultati so iz leta v leto zelo podobni, najbolj so seveda zgovorni podatki, koliko od romskih otrok, ki se vpišejo v prvi razred, jih po devetih letih dejansko pridobi osnovnošolsko izobrazbo. V lanskem šolskem letu je bilo v primerjavi s številom v prvi razred vpisanih romskih otrok le slabih 11 odstotkov romskih otrok, ki so uspešno končali osnovno šolo. Osnovno šolo torej konča le vsak deseti romski otrok.