Javni dolg in podnebne spremembe

Vse tesnejša povezava med zadolženostjo in podnebnimi spremembami

Če je bilo 20. stoletje obdobje ekstremov, bo 21. stoletje kombinacija učinkov zadolženosti in podnebnih sprememb. Zadolženost in podnebne spremembe niso nič novega. Ameriški antropolog, aktivist in avtor David Graeber pravi, da je dolg star skoraj toliko kot človeštvo, tudi vremenske razmere so se v različnih obdobjih spreminjale. Oboje pa je postalo bolj pomembno v zadnjih desetletjih. Dolg in podnebne spremembe sta tesno povezana in razumevanje njunega součinkovanja je ključno za prihodnje politične dogodke. VEČ>>

Ključno je tudi za vzpostavljanje koalicij med družbenimi gibanji, ki se borijo proti politiki varčevanja v imenu zmanjševanja zadolženosti, in gibanji za boj proti podnebnim spremembam, v Guardianu piše Razmig Keucheyan. Drugi del petega poročila medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC), ki je bilo objavljeno letos, vsebuje poglavje o učinkih podnebnih sprememb na finančni in zavarovalni sektor. To poglavje je pomembno, ker vzpostavlja povezavo med okoljsko krizo ter gospodarskimi in finančnimi zadevami. Podnebne spremembe bodo velik izziv za finančni in zavarovalni sektor, piše v poročilu IPCC. Zavarovalnice bodo morale izplačati bistveno več zavarovalnin za škode, ki jih povzroča vse več vse hujših naravnih katastrof.

Ko število ljudi na planetu in gospodarstvo raste, se povečuje število zavarovancev in število dobrin, ki jih ljudje zavarujejo, zato se povečuje število zahtevkov za izplačilo odškodnine. V finančnem sektorju je vrednost vrednostnih papirjev povezana z materialnim premoženjem, ki ga lahko poškodujejo ali uničijo naravne katastrofe. Te nadalje lahko pretrgajo oskrbovalne verige podjetij, sesujejo se lahko telekomunikacijsko-informacijske povezave, prek katerih poteka trgovina. Finance so konkretni posli, ki niso imuni na vplive okoljske krize.

Podnebne spremembe bodo prizadele tudi javne finance. Države so danes visoko zadolžene. Javni dolg je politični konstrukt, ki sega v 80. leta prejšnjega stoletja, ko so neoliberalne vlade po svetu začele zmanjševati davke za bogate. Dolg pa je skokovito narasel s finančno krizo, ki je izbruhnila leta 2008. Kako je to povezano s podnebnimi spremembami? Ker so države v finančnih težavah, bodo težje zagotovile sredstva za odpravljanje posledic naravnih katastrof: reševanje žrtev, obnovo infrastrukture, izvedbo preventivnih ukrepov in podobno. Ker bo onesnaževanja, poplav in vročinskih valov vse več in bodo vse hujši, se bodo potrebe po pomoči države zelo povečale, zaradi česar se bo hkrati poglabljala finančna kriza držav.

Rešitev za ta problem ne gre iskati v trgih in finančnem sektorju, ki je zaradi svojega ravnanja nagnjen h krizam, poleg tega je finančni sektor sam po sebi nedemokratičen, saj tam odloča peščica. Trgi divjega zahoda zato niso rešitev za podnebne spremembe. Prilagoditev na podnebne spremembe potrebuje ljudi, okrepitev demokratičnih procesov in tudi vzpostavitev novih demokratičnih institucij. Prilagoditev bo v veliki meri namreč zahtevala spremembe ravnanj v vsakdanjem življenju ljudi, česar pa ni mogoče izvesti brez njih. Prilagoditve podnebnim spremembam bodo zato tudi priložnost za oživitev demokracije »od spodaj«.

Naloga družbenih gibanj, ki se bodo morala povezati, v prihodnje ne bo le priznati vse večje povezave med zadolženostjo in podnebnimi spremembami, ampak tudi najti nove poti za preprečevanje škodljivih posledic za ljudi.