Vrtec na ekranih

V parlamentu je huje kot v šoli. Če ne bi vedeli, da znajo že brati in pisati, bi jih lahko zmerjali tudi z vrtcem. Še zdaj se namreč niso zmenili, kdo bo sedel spredaj. Zaplet s sedežnim redom nam je zadnjič v Dnevniku razkril Matej Tonin iz Nove Slovenije, ki je poleg Zavezništva AB edina parlamentarna stranka brez sedeža v prvi vrsti. Zato NSi od partnerske SDS zdaj zahteva dve mesti čisto spredaj, kot da gre za karte za Zlati abonma v Cankarjevem domu.

Trenutno na desnici v prvi vrsti kraljujejo Jože Tanko, Eva Irgl, Anja Bah Žibert, Marko Pogačnik in Branko Grims. Kdo od njih bo odstopil svoj prestol sošolcem, lahko le ugibamo. Če ne bo šlo drugače, bo moral nekdo od petih poslancev Nove Slovenije, ki zganjajo tak kažin, da bi prišli do razgleda, zamenjati stranko. Kako vizionarski je bil Marko Zorko, ko je pred mnogo leti napisal »Menjam stranko za sedež poleg Eve Irgl.«!

In kako prav so imeli tisti, ki so molili, da se naši košarkarji na svetovnem prvenstvu čim dlje ne bi pomerili s tistimi iz ZDA. No, smola jih je doletela v četrtfinalu, ko so jih ameriške nindže premagale z najvišjim porazom v zgodovini slovenske košarkarske reprezentance. V prvem polčasu so se ameriškim hrustom sicer dostojno zoperstavljali, a so jim moči žal prehitro pošle.

Naši nogometaši pa so se – za zdaj neuspešno, a pred njimi je še devet tekem – začeli postavljati po robu tekmecem v borbi za uvrstitev na Euro 2016. Po porazu v Estoniji selektor Srečko Katanec ni skrival, da mu novinarji najedajo s svojimi vrtčevskimi vprašanji. Na provokacijo, koliko je igro presekal rdeči karton in posledično izključitev Daliborja Stevanovića v drugem polčasu, je odvrnil, da je to vprašanje za Guinnessa. Kaj je s tem mislil, še vedno raziskujejo.

Med vsem tem tumultom pa je na malih ekranih vzniknila tudi nova religija. Samo čakamo, da kdo registrira versko skupnost, katere verniki častijo božanstvo z imenom Šef Bine. V POP-ovi resničadi Gostilna namreč že tretjo sezono g(n)ojijo kult osebnosti Bineta Volčiča, ki ga voditeljica Lili označuje za »najbolj priljubljenega vrhunskega šefa«. In če nekaj takega pri nas parkrat ponoviš na televiziji, se ponavadi hitro prime.

Kar se tiče kandidatov v Gostilni, z njim komunicirajo le s »Hvala, šef« in rahlim priklonom glave. Tudi Šef Bine osebno se ima za guruja, saj je za tekmovalce izbiral le tiste kandidate, ki so po njegovem pridni učenci, poslušni in pripravljeni absorbirati njegovo znanje.

Absorpcijo šefovega znanja je kot vodilno mantro papagajsko ponavljala tudi večina kandidatk in kandidatov, čeprav dotične tujke ne znajo niti prav izgovoriti in bi bilo lažje, ko bi namesto nje uporabili kar domače vpijanje. Samo potem bi se verjetno počutili, kot da so navadne vilede. V posipanju s pepelom, ker jim ni uspelo skuhati jedi, s katero bi guruju povzročili erekcijo, tako ali tako niso daleč od tega.