Brane Gregorčič

»Letos smo imeli en sam krajši vročinski val. Nismo imeli težav s sušo, zaloge podtalnice so velike in nismo imeli požarov v naravi.«

Brane Gregorčič bo prihodnje leto praznoval 30-letnico v državni meteorološki službi, najprej v okviru Hidrometeorološkega zavoda, zadnja leta pa pod okriljem v Agencije za okolje. Je eden najbolj znanih slovenskih meteorologov, kar je predvsem posledica njegovega že 25-letnega staža kot enega od napovedovalcev vremena na nacionalni televiziji. Prepričan je, da lahko državni meteorologi kljub zaostreni spletni konkurenci vremenskih napovedi in vse večji vlogi računalnikov še vedno ponudijo dodano vrednost pri napovedovanju tako vplivnega dejavnika na vsakdan posameznika, kot je vreme. Prepričan pa je tudi, da je letošnjega poletja, kolikor ga je sploh bilo, konec.

Kakšna je meteorološka razlaga za letošnje razmeroma hladno in mokro poletje?

Priča smo bili drugačnim vzorcem planetarnih valov nad severno poloblo kot minulih nekaj poletij. Višinski cikloni, ki prinašajo padavine, se ponavadi gibljejo od zahoda proti vzhodu. Letos poleti pa se je velikokrat zgodilo, da so se te zaloge višinskega hladnega in vlažnega zraka iznad subpolarnih predelov Atlantika spuščale tudi nad Alpe in severno Sredozemlje. In prav to se bo vnovič zgodilo v naslednjih dneh. (Intervju je nastal v torek, op. a.)

Ker je k nam zahajal hladnejši zrak, je toplejši zrak prodiral proti severu in posledično so imeli v Skandinaviji razmeroma zelo toplo poletje. Posebne razlage za takšno vreme ni. Gre pač za naravno spremenljivost. Za igro naključij. To dogajanje je predvidljivo le za kakšen teden dni vnaprej, pa če se še tako trudimo.

Torej tega ni mogoče pripisati nobenemu trendu?

Globalni trend je še vedno naraščanje temperatur. Junij je bil globalno gledano celo najtoplejši, odkar obstajajo globalne meritve. Julij je bil četrti najtoplejši.

Veliko ljudi je bilo zaradi letošnjega poletja precej razočaranih, predvsem turistov in zaposlenih v turizmu. Ga je bil kdo vesel?

Letos smo imeli en sam vročinski val, pa še tega v začetku junija, ko je bil zrak še dokaj suh in ni bilo pretirano soparno. Poleg tega stavbe še niso bile pregrete in je bilo vročino razmeroma lahko prenašati. Meni osebno tako poletje na neki način povsem ustreza, kot tudi vsem, ki težko prenašajo vročino. Nismo imeli težav s sušo, zaloge podtalnice so velike, nismo imeli velikih požarov v naravi. Verjetno je bilo tudi težav s cvetnim prahom bistveno manj kot sicer, ker ga je dež sproti spiral iz ozračja. Za nekatere kmetovalce je bila obilica dežja sicer velik problem, za koruzo pa je bilo vreme izjemno blagodejno, ker jo sicer suša hitro prizadene.

Je bilo s stališča meteorologa letošnje poletje bolj razburljivo kot običajno?

Vsekakor. Vremensko dogajanje je bilo precej bolj raznoliko, težje je bilo napovedati vse vremenske dogodke. Imeli smo tudi nekaj »polomljenih« napovedi. Sledili so si prehodi vremenskih front in ob vsaki je obstajala dilema, kako intenzivne nevihte bo prinesla, kako močne sunke vetra in katere stopnje opozorilo izdati. Vsekakor je laže napovedovati vreme, če se po več kot en teden ne dogaja skoraj nič in se lahko ukvarjaš zgolj z najvišjimi dnevnimi temperaturami.

Kdaj je pri vas v službi najbolj razburljivo?

Takrat, ko smo na meji potrebe po izdajanju kakšnih opozoril. Ko presojamo, ali ga izdati ali ne. Prav zdajle vidim, da bo treba zaostriti stopnjo opozorila za severovzhod Slovenije, ker vidim, da so nekatere nevihte dosegle tako intenzivnost, da tudi toča ni izključena. (To z nekaj kliki tudi stori.)

Globalni trend je še vedno naraščanje temperatur. Junij je bil globalno gledano celo najtoplejši, odkar obstajajo globalne meritve. Julij je bil četrti najtoplejši.

Omenili ste »polomljene« napovedi. So pogoste?

Največ težav nam povzroča nastanek neviht v poletni sezoni. Včasih je meja med nastankom nevihte in mirnim vremenom tako tanka, da ne znamo razložiti, zakaj je v nekem primeru v skoraj identičnih razmerah nevihta nastala, v drugem pa ne.

Vam je kakšen primer še posebej ostal v spominu?

V začetku avgusta smo imeli težave z nočnimi nevihtami na območju Polhovega Gradca. Začele so se v prvem delu noči, nevihtne celice pa so se kar več ur obnavljale nad istim območjem. Tega procesa dejansko ni napovedal noben meteorološki model, pa čeprav so res že zelo kakovostni in natančni. Seveda pa niso popolni.

Kateri dejavnik največkrat pokvari napoved? Kaj je najbolj nepredvidljivo?

Zračna vlaga. Izračuni so namreč najbolj obremenjeni z možnostjo napake. Izračuni padavin in oblačnosti pa so povezani s tem, da vemo, kakšna je zračna vlaga. Iz tega namreč lahko sklepamo, kolikšna je možnost, da bodo nastale padavine, ko se bo zrak dvigoval in ohlajal, vlaga pa se bo začela izločati v obliki kapljic. In včasih že nekaj odstotnih točk napake pri meritvi relativne vlažnosti pomeni povsem drugačen izračun od realnega.

Bi lahko letošnji žled napovedali prej, če bi bili bolj pozorni na določene parametre?

Letošnji žled je bil po dolgotrajnosti in prostorski razsežnosti izjemen. Ponavadi so območja žledenja omejena na Notranjsko ali na prehod med Primorsko in Notranjsko. In tudi letos smo sprva opozarjali na možnosti nastanka žleda na tem območju. Šlo pa je za vprašanje minimalnih razlik v temperaturi. Če bi bile temperature pri tleh le kako stopinjo višje, žled ne bi mogel nastajati.

Ste se iz tega kaj naučili?

Iz tovrstnih dogodkov se je vedno treba kaj naučiti. Vedno znova spoznamo, da ne smemo slepo zaupati napovedim modelov, hkrati pa je treba brati med vrsticami. Modeli vendarle dajejo določeno kakovostno vsebino, ki pa jo je treba tudi malce subjektivno interpretirati. Takrat smo sprva opozarjali na prihajajoče obilno sneženje, ki naj bi nato po večini države prehajalo v dež. Nismo pa pričakovali, da bo temperatura pri tleh ostala pod lediščem. Tega namiga nam modeli niso ponudili v zadostni meri. Če bi na podlagi razpoložljivih podatkov opozarjali pred katastrofalnim žledom, bi nas lahko kdo, če se napoved ne bi uresničila, tudi obtožil ustvarjanja panike. Pri razglašanju rdečih vremenskih alarmov je treba biti konservativen. Če nekajkrat izdaš najvišjo stopnjo opozorila, pa se napoved ne uresniči, te ljudje nehajo jemati resno.

Kako se je napovedovanje vremena spremenilo z razvojem vse bolj sofisticiranih računalniških modelov? Postajate meteorologi vse bolj odveč?

V resnici smo postali posrednik med računalniki in javnostjo. Računalniki še lep čas ne bodo najbolj zaželen »sogovornik«. Poleg tega meteorološki modeli ponujajo ogromno količino zelo podrobnih informacij, ki pa niso vedno povsem relevantne. Meteorologi moramo primerjati različne izračune, lahko zaporedne izračune istega modela, lahko pa hkratne izračune različnih modelov, da dobimo neko bolj realno sliko in podatke osmislimo. Poleg tega je dobro poznati neko širšo sliko stanja v naravi. Količina dežja, ki bo v prihodnjih dneh padla v vzhodni Sloveniji, ob predhodnih sušnih pogojih verjetno ne bi pomenila nikakršnih težav, ker pa so tla zaradi obilice dežja že zelo namočena in je nivo podtalnice zelo visok, bi utegnilo to deževje povzročati dodatne težave. In vremenski model sam bi to težko predvidel. Seveda pa je trend tako v meteorologiji kot na večini drugih področij v vedno večji avtomatizaciji procesov. Je pa tudi v tem primeru vedno potreben nekdo, ki avtomatiko nadzira.

Koliko se je v času, odkar se ukvarjate z meteorologijo, izboljšala zanesljivost napovedi?

Rekel bi, da kar drži trditev, ki jo oglašujejo veliki svetovni meteorološki centri, da vsakih deset let pridobimo en dan pri zanesljivosti napovedi. Če je bila torej napoved pred 30 leti zanesljiva za tri dni, je danes z enako stopnjo zanesljivosti mogoče vreme napovedati za šest dni.

Kako s časovno oddaljenostjo pada verjetnost za zanesljivost napovedi?

Težko je postaviti objektivno merilo. Nekako pa velja, da je uporabna meja za vremensko napoved od sedem do osem dni.

Torej so desetdnevne napovedi nekakšen nateg?

V določenih razmerah, ko imate opravka z večjimi vremenskimi tvorbami na neko celino, potem lahko mogoče govorimo tudi o desetih dneh. Ko gre za manjše lokalne procese, pa je včasih že pet dni preveč. Danes je torek in trenutno za soboto in nedeljo dejansko še nimamo neke uporabne napovedi. Ne vemo namreč, ali bo ciklon še vedno vztrajal nad severnim Sredozemljem ali se bo že začel umikati. Trenutno se zdita obe možnosti enako verjetni.

Poletja pa je konec?

Da.

Ali imajo internetni ponudniki vremenskih napovedi dostop do enakih podatkov kot vi?

Dostop imajo do globalnih izračunov, do podatkov najmanj enega globalnega modela, nimajo pa dostopa do vseh podatkov našega modela Aladin, ki ga izračunavamo na ARSO. Nekaj podatkov iz tega modela sicer objavljamo na internetu in jih lahko uporabi kdorkoli, a še vedno gre za omejen nabor.

Torej si upate trditi, da imate najbolj natančne vremenske napovedi za Slovenijo?

To se od nacionalne meteorološke službe tudi pričakuje. Vsekakor si to upam trditi. Zavedati pa se je treba, da se kakovost vremenske napovedi na internetu velikokrat sodi tudi po videzu spletne strani. In nekateri internetni ponudniki, ki so odvisni od trga, imajo verjetno res boljšo grafično vizualizacijo. Saj imamo tudi mi veliko tega, a morda naša spletna stran vseeno ni tako organizirana, da bi bila idealno pregledna. Včasih se je treba malo bolj potruditi, da najdemo kakšen podatek. So pa tam.

Ste kritični?

Prizadevamo si, da bi izboljšali preglednost naše spletne strani, a tako bogato ponudbo podatkov, kot jo imamo na portalu www.meteo.si, v Evropi težko najdete. Imamo tudi zelo zahtevne uporabnike. Poleti nas veliko kličejo kmetje, ki se pripravljajo na košnjo in spravilo sena, pa jih zanima vreme na njihovi lokaciji, veliko smo v stiku s športniki, ki so odvisni od vetra. Model Aladin je pri napovedovanju vetrovnih razmer za Slovenijo in Jadran zelo dober.

Pri razglašanju rdečih vremenskih alarmov je treba biti konservativen. Če nekajkrat izdaš najvišjo stopnjo opozorila, pa se napoved ne uresniči, te ljudje nehajo jemati resno.

Vas kdaj kličejo tudi iz državnega protokola, če se pripravlja kakšen državniški obisk?

Se dogaja. Ko je Putin obiskal Slovenijo, so hoteli vedeti, kakšno bo vreme na Kaninu, ker je hotel iti smučat. Danes so nas klicali prireditelji Slovenske popevke, ki bo potekala konec tedna. Ko se pripravljajo padavine, nas kliče veliko ljudi, ki hočejo izvedeti, ob kateri uri bo pri njih deževalo in kdaj ne. Žal pa tega za več dni vnaprej ni mogoče napovedati z neko uporabno gotovostjo. Vsak novi tak izračun lahko časovno zadeve zamakne za uro ali več.

Kateri je najdražji kos opreme, ki ga uporabljate za napovedovanje vremena?

Na tem področju sta dva izstopajoče draga segmenta. Eden je vremenski radar. Od letos imamo končno dva, saj smo tistemu na Lisci dodali še nov radar na Pasji ravni. Drugi pa je superračunalnik, eden najzmogljivejših v Sloveniji, za izračun meteorološkega modela. V vsakem od teh primerov govorimo o nekaj milijonih evrov. Še dražja je seveda satelitska tehnologija, ki pa si jo v Evropi delimo z drugimi državami, s čimer so stroški mnogo bolj obvladljivi. Sicer si je ne bi mogli privoščiti.

Kako deluje vremenski radar?

Podobno kot pri vseh radarji antena odpošilja pulze elektromagnetnega valovanja in čaka odboje. Če pulz naleti na vodne kapljice, se ga del odbije, na podlagi preteklega časa in moči sevanja, ki se je vrnila, pa sistem izračuna gostoto kapljic na določenem območju in s tem intenzivnost padavin. Radar zazna zgolj padavinske kapljice, ker so približno stokrat večje od kapljic v oblakih.

Se zavedate, da je radarska slika padavin postala izjemno priljubljeno orodje? Imate morda podatke o obiskanosti spletne strani?

Letos poleti smo na strani z radarskimi slikami vsak dan beležili v povprečju kar okoli 200 tisoč obiskov. Radarske meritve so dejansko zelo kakovostne in prikazujejo aktualno stanje, osvežujejo pa se na deset minut. Letos smo dodatno razširili lestvico intenzivnosti padavin. Odkar imamo dva radarja, pa nam to omogoča tudi mnogo boljšo sliko za zahod države.

Kateri kos opreme pa najbolj pogrešate?

Nimamo svojega avtonomnega sistema za spremljanje atmosferskih razelektritev, torej strel. Tukaj smo vezani na pogoje, ki jih postavlja Elektroinštitut Milan Vidmar, ki je lastnik in upravitelj edinega tovrstnega sistema v Sloveniji. Sistem je sicer zelo kakovosten, a iz njega pridobljenih podatkov ne smemo javno objavljati, ker so dostopni samo komercialnim naročnikom.

Ali še uporabljate vremenske balone?

Vsekakor, vsak dan, za vertikalno sondažo ozračja. Na balon privežemo sondo, ki meri višino, temperaturo, vlago in lokacijo, s spreminjanjem katere je mogoče razbrati tudi jakost in smer vetra.

Kje pa končajo sonde z baloni?

Baloni se dvignejo do višine med 15 in 20 kilometrov, vmes jih zanese od nekaj deset pa do več kot sto kilometrov daleč. Balon se z višino zaradi nižanja zunanjega zračnega tlaka vse bolj razteza, in ko material ne zdrži več, poči in sonda pade nazaj na tla kot ne zelo nevaren odpadek. Sonda je zelo lahka in obdana s stiroporom, pa še razpočeni balon jo zavira, zato na tla ne pade s kakšno veliko in nevarno hitrostjo. Doslej še nismo zasledili, da bi kjerkoli povzročila kakršnokoli škodo. Ponavadi pa v Sloveniji tako ali tako pade na območje gozda. Jih nam pa ljudje, ki jih najdejo, večkrat pošljejo ali prinesejo nazaj. Danes zjutraj je sonda padla na tla nekje med Ivančno Gorico in Trebnjim.

Mi lahko pojasnite definicije delne, zmerne in pretežne oblačnosti?

Stopnjo pokritosti neba z oblaki merimo v osminah. Ko govorimo, da je pretežno jasno, to pomeni, da sta z oblaki prekriti največ dve osmini neba. Ko so pokrite tri ali štiri osmine, je delno oblačno. Zmerno oblačno je pri pokritih petih ali šestih osminah. Pri sedmih osminah pa je pretežno oblačno.

Kakšen pa je poseben izraz za oblačnost, ki jo povzročajo letala?

(Smeh) To pa so tako imenovane kondenzacijske sledi, ki nastajajo za letali, ki letijo v okolju, kjer je temperatura od –40 do –50 stopinji. Gorivo ob izgorevanju sprošča velike količine vodne pare, ki se zelo hitro ohladi, zaradi česar se oblikujejo ledeni kristali. Ti lahko, odvisno od relativne vlažnosti v okolici, hitro izginejo v razmerah nizke vlažnosti, ko pa je relativna vlažnost visoka, lahko vodna para dodatno primrzuje na ta umetno vnesena kondenzacijska jedra in oblak obstane ter se celo razširi v cirusni oblak.

Kako komentirate zelo glasne posameznike, ki so prepričani, da gre pri tem za svetovno zaroto zastrupljanja ozračja?

Ta teorija zarote se je spočela v 90. letih v ZDA, v zadnjih letih pa se širi tudi v Evropi in pri nas. Je deloma posledica nespretnega komuniciranje ameriške vojske z javnostjo – ker so neke utopične teorije umetnega vpliva na globalno vreme prikazali kot nekaj, kar bi lahko že potekalo.

Privrženci teorije zarote o »chemtrailih« niso posredovali nobenega relevantnega dokaza za svoje trditve. Bega jih le dejstvo, da so sledi letal enkrat obstojne dlje časa kot drugič. Pri tem zamenjujejo vzrok in posledico, saj pravijo, da je dan po opaženih obstojnih sledeh prišlo do padavin. V resnici pred vsako vremensko motnjo doteka v višinah postopno bolj vlažen zrak, zato so sledi letal praviloma najbolj opazne prav kakšen dan pred vremensko spremembo.

Dokler lahko pojav pojasnimo z osnovnimi fizikalnimi zakonitostmi, ni razloga, da bi iskali druge razlage, posebej če so povsem skregane z zdravo pametjo. Vse skupaj že nekoliko spominja na lov na čarovnice.

Kako visoka mora biti megla, da postane oblak?

Če ste na dva tisoč metrov visokem hribu, ste dejansko v oblaku, občutek pa imate, da ste v megli. Megla pomeni stanje zmanjšanje vidljivosti. Če stojimo pod območjem zmanjšane vidljivosti, ponavadi govorimo o oblaku. Ko pridemo v oblak, se znajdemo v megli. Dejansko imamo tudi mi problem, ko javljamo podatke z nekaterih višje ležečih meteoroloških postaj. Vojsko nad Idrijo leži na višini skoraj tisoč metrov. Naj rečemo, da je v megli ali v oblakih? Dejansko smo kar arbitrarno določili nadmorsko višino, pri kateri rečemo, da je meteorološka postaja v oblakih, ne pa v megli. Bilo pa bi nenavadno, če bi za Ljubljano rekli, da je v oblakih.

Kako to, da na nacionalni RTV pri napovedi vremena tako dolgo gledamo ene in iste obraze?

Imeli smo že dve kampanji, s katerima smo želeli za to navdušiti tudi kakšne mlajše kolege. Izvedli smo celo nekaj poskusnih snemanj, ki pa bi jim seveda moralo slediti tudi dodatno medijsko usposabljanje. A na tej točki so te aktivnosti vedno znova zamrle. Čeprav so tudi na RTV že izrazili željo po kakšni osvežitvi kadra, postopka nikoli niso izpeljali do konca.

Nekateri ljudje so bolj dovzetni za vremenske vplive, na določeno število ljudi pa deluje, tudi če jim sugeriraš, kako naj bi se zaradi vremena počutili.

Pa si želite, da bi vas kdo zamenjal? Vam že preseda?

Kolega Trontelj je to počel do svojega sedemdesetega leta in po mnenju ljudi kar uspešno. Tako da neke starostne omejitve navzgor skoraj ni. In vsi smo še precej daleč od tega, čeprav imamo že vsi spredaj petice. Do neke mere je komuniciranje z javnostjo vedno izziv.

Kako pa gledate na svojo komercialno konkurenco, na napovedovalce vremena brez meteorološke izobrazbe?

Tako kot povečini v svetu je tudi pri nas tako, da se nacionalni medij opira na nacionalno meteorološko službo in daje prednost stroki pred medijsko privlačnostjo, komercialni mediji pa razmišljajo drugače in dajejo prednost nastopu. Seveda pa jim mora vsebino nekdo pripraviti in večji mediji verjetno plačujejo vsaj študente meteorologije, da jim pripravijo »scenarij«. Je pa tak pristop povsem legitimen.

Kolikšen vpliv na razpoloženje in počutje vi pripisujete vremenu?

Nekateri ljudje so bolj dovzetni za vremenske vplive, večinoma pa je vpliv zanemarljiv. Vsekakor pa na določeno število ljudi deluje, tudi če jim sugeriraš, kako naj bi se zaradi vremena počutili. Tukaj obstaja nekakšno sivo območje.

Ali obstaja kakšen vremenski pregovor, ki nedvomno drži?

Za vsakim dežjem pride sonce.