»To je njihova Evropa, ne naša«

Drži, nekatere stvari so tako zanimive, da jih je domu in svetu vredno predstaviti dvakrat, ne da bi se pri tem ponavljali. Naj pojasnim. Prvi del stripovskega seriala Evropa s podnaslovom Prihodi je sicer prvič izšel leta 2003 pri francoski založbi Glénat in na od stripovskih dobrot razvajenem frankobelgijskem trgu požel nemalo hvalnic v slogu: »Še eno vrhunsko delo, ampak tega smo pri TBC-ju (psevdonim Tomaža Lavriča) že navajeni.« Po zaslugi res ekskluzivnega Lavričevega dogovora s francoskim založnikom smo Evropo lahko brali tudi v Sloveniji, in sicer na stripovskih straneh našega nizkonakladnega lista. Mimogrede, prav tu lahko od prejšnje številke uživate v novem Lavričevem kontroverznem serialu Tolpa mladega Ješue.

Leta 2004 je Glénat objavil drugi del Evrope s podnaslovom Obhodi, kritiško nič manj čislan, s katerim naj bi se serial tudi zaključil. Pa se je? »Ne, šlo je za neumen nesporazum,« pojasnjuje Tomaž Lavrič. »Sprva sem nameraval končati z drugim delom in tak je bil tudi dogovor. Potem pa sem dobil preblisk, kako bi to lahko elegantneje zaključil s tretjim delom, in sem ga začel risati, čeprav nisem imel nobenih zagotovil, da bo objavljen. Vmes se je že pokazalo, da serial ni dovolj dobičkonosen, da bi ga hoteli furati naprej, jaz pa sem ga iz trme vseeno končal.« Evropa tako v integralni verziji stripovske trilogije v Franciji ni nikoli izšla, prva jo je v tej obliki leta 2009 izdala ugledna hrvaška založba Fibra, ki po širini izbora stripovskih del in s kakovostjo albumskih izdaj ni samo vodilna v regiji, marveč se po mnenju poznavalcev na tem področju uvršča tudi med najboljše na svetu. Svetovna premiera Evrope je imela eno samo pomanjkljivost – Evropa ni bila v barvah. In bila je kakopak v hrvaškem jeziku, ki številnim slovenskim bralcem ni več tako domač, kot jim je bil za časa nekdanje skupne domovine. No, druga svetovna premiera, ki se je po petih letih prav tako zgodila v murgelski Strip.art.nici Buch, je odpravila tudi to.

Stripovsko trilogijo Evropa imamo torej naposled v integralni barvni obliki. »Izid trilogije Evropa Tomaža Lavriča je del projekta, ki ga je Strip.art.nica Buch v sodelovanju z Znanstveno raziskovalnim združenjem za umetnost, kulturno-izobraževalne programe in tehnologijo EPeKa (ZRZ EPeKa) in Strip forumom Zagreb zastavila z razstavo Stripovski junaki rešujejo Evropo, postavljeno v Mariboru v okviru Evropske prestolnice kulture (EPK),« pravi založnik Aleksander Buh, ki je integralno stripovsko verzijo Evrope izdal v sodelovanju s Francoskim kulturnim centrom. »Projekt smo nadaljevali z razstavama Sto let stripa na Balkanu na slovenskem veleposlaništvu in v največjem muzeju stripa v Evropi, Belgijskem centru stripa v Bruslju. Tako je to eden redkih, če ne celo edini projekt iz programa EPK-ja, ki še živi,« dodaja Buh.

Stripovski serial Evropa je nadaljevanje Lavričevih Bosanskih basni z drugačnimi, žanrskimi sredstvi. Bosanske basni pripovedujejo o nedolžnem civilnem prebivalstvu, ki se znajde v krvavem vojnem vrtincu, Evropa, ta »gangstersko-gastarbajterski blues ceste«, pa analizira zgodbo enega od krvnikov, ki poskuša pobegniti pred preteklostjo. Surova, s črnim humorjem prežeta akcijska odisejada pripoveduje o kriminalcu Žiletu, pripadniku srbske soldateske, ki v prvem delu Prihodi čez Italijo in Francijo emigrira v Nemčijo, tam pa začne na krut način spoznavati, da se v obljubljeni Evropi pod krinko blišča, izbire in demokracije skrivajo beda, korupcija, životarjenje in resignacija, vse sumljivo podobno razmeram v pokojni Jugoslaviji, ki jim je hotel ubežati. »Kaj pa si pričakoval?« ga vpraša pajdaš Kugla. »Hm, civilizacijo! Evropo! Deželo miru in blagostanja,« v odgovor zamrmra Žile in Kugla mu pojasni: »Eh, moj Žile ... To je njihova Evropa, ne naša.«

V drugem delu Obhodi Žile doživi usodo arhetipskega produkta travmatičnega razkroja Jugoslavije: lahko je potegniti Žileta iz jugoslovanske klavnice, neprimerno težje je potegniti jugoslovansko klavnico iz Žileta. In če ne bi bilo Lavričeve trme, bi se Evropa tu končala, brez pike na i, brez Povratkov, sklepnega dela trilogije, v katerem se Žile vrne tja, kjer se je vse začelo, da bi se spoprijel s posledicami slepe vere v vsemogočnost oboroženega reševanja nesoglasij. »Vedno sem želel narediti en tak krimič v štimungi jugoslovanskih filmov, na katerih sem rasel, z dosti akcije in črnega humorja,« pravi Tomaž o nastanku Evrope, ki glede na odzive na stripovskih forumih velja za najboljše Lavričevo delo po Bosanskih basnih, čemur se pisec teh vrstic pridružuje. »Ta projekt je bil dovolj zanimiv tudi za mojo francosko založbo, ki je moji siceršnji bolj lokalni ali bolj artistični projekti niso zanimali.«

In na koncu še vprašanje, brez katerega ne gre: se bo Žile vrnil? »Žile je prišel tiho in še tiše odšel v legendo,« mi v stripovski maniri pomežikne avtor.

Stripovski album:
Tomaž Lavrič: Evropa
Založnik: BUCH, d. o. o.
Cena: 30 evrov