Tudi v EU eni bolj enaki od drugih

Če ti pravila niso všeč, jih po francosko ignoriraj

Kdor je dovolj velik, v EU lahko prekrši katero koli od fiskalnih pravil. Takšna država je Francija, pa tudi Nemčija. Kdor je majhen, kot recimo Grčija in Ciper, dobi trojko, na svojem blogu piše svetovalec Mike Mish Shedlock.  Francija je recimo pravkar sporočila, da bo v prihodnjem letu že tretjič krepko presegla dovoljeno mejo za proračunski primanjkljaj. Enako kot Slovenija bi morala v letu 2015 na podlagi priporočil Bruslja svoj proračunski primanjkljaj spraviti pod dovoljeno mejo 3 odstotke BDP. VEČ>>

Finančni minister Michel Sapin pravi, da bo letošnji francoski proračunski primanjkljaj dosegel 4,4 odstotka BDP, v letu 2015 pa 4,3 odstotka BDP. Izpolnitev cilje za zmanjšanje primanjkljaja pod 3 odstotke BDP so Francozi prestavili za dve leti na leto 2017. Sapin razlaga, da v letu 2015 tega cilja ni mogoče doseči zaradi nizke gospodarske rasti in nizke inflacije. V pogajanjih z Brusljem za preložitev uresničitve priporočil nameravajo Francozi zahtevati, naj EU »kolektivno upošteva« padec gospodarstva »brez primere v novejši evropski zgodovini«. Z nemškega finančnega ministrstva so se že odzvali, da od vseh držav članic pričakujejo spoštovanje pravil, v nasprotnem primeru »tvegamo, da izgubimo našo kredibilnost«.

Mish sprašuje, katero kredibilnost, kako je mogoče govoriti o kredibilnosti, ko Francija, Španija in Italija že lep čas ne dosegajo cilja glede primanjkljaja. Kot brezzobi lajajoči psi so finančni ministri iz držav z evrom na neformalnem zasedanju v Milanu v petek opozorili na spoštovanje fiskalnih pravil, potem ko je Francija objavila svoj proračunski načrt. Financial Times je poročal, da so ministri iz manjših članic, ki so že izvedle zahtevne reforme, za tesno zaprtimi vrati opozarjali, da bi kakršno koli rahljanje pravil zanje pomenilo uporabo dvojnih standardov. Razprava, koliko prožnosti bo evropska komisija dovolila Parizu in Rimu, utegne postati ena najbolj spornih političnih zadev v EU. Predsednik italijanske vlade Matteo Renzi, ki že dalj časa zahteva rahljanje pravil, je v četrtek po Twitterju sporočil, da njegova država od EU ne pričakuje oštevanja, ampak hitro uresničitev 300 milijard evrov vrednega investicijskega načrta, ki ga obljublja nov predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker.

Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je napovedal odkup s premoženjem zavarovanih vrednostnih papirjev in pozval vlade, naj zagotovijo jamstvo za bolj tvegane vrednostne papirje, da bi zagotovile denar za kredite potrošnikom in podjetjem. Francija in Nemčija sta že dali vedeti, da takšnim garancijam nasprotujeta, tudi vodja evroskupine in nizozemski minister za finance Joeren Dijsselbloem napoveduje, da vlada ne namerava jamčiti za takšne nakupe, čeprav imajo nizozemske banke veliko posojil zavarovanih s hipotekami.

Bo EU tokrat ukrepala proti Franciji, namesto kot doslej le bevskala in »zadnjič« premaknila rok za uresničitev zahtev? Seveda ne. Francija, Nemčija in Nizozemska bi bile neumne, če bi uvedle jamstva, ki jih zahteva ECB. Tudi spodbud za investicije, ki jih zahtevata Francija in Italija, ne bo, ker se Nemčija in Nizozemska s tem ne strinjata, razlaga Mish. Namesto tega bodo po njegovi oceni »vsi psi ostali sedeti v velikem krogu, tulili bodo drug na drugega in na luno, brez da bi se vsaj malo ozrli na enega osnovnih problemov, to je sam evro«.