Delovni čas po ritmu notranje ure

Najbolje bi bilo, če bi zjutraj lahko vstajali takrat, ko se sami zbudimo, ne takrat, ko zazvoni budilka

Nekateri zgodaj vstajajo, drugi so nočne ptice. Le šef tega ne upošteva, raziskave pa kažejo, da smo vsi na boljšem, če je delovni čas prilagojen notranji uri. To uro ima vsak, a mnogi je ne upoštevajo, čeprav brez nje ne gre nič, saj upravlja presnovo, ritem spanja in budnosti, naše razpoloženje, v idealnih primerih tudi naš poklic. »Peki in učitelji naj bi radi zgodaj vstajali. Kdor zjutraj raje dalj časa spi, si pogosto na tej podlagi izbere poklic,« je za Die Zeit razložil dr. Thomas Kantermann, kronobiolog na univerzi Groningen. VEČ>>

Ritem notranje ure je prirojen, spremeni se le v času pubertete. Zakaj se pri mladostnikih ta ritem spremeni, strokovnjaki še niso odkrili. Mladostniki zjutraj težko vstanejo in apatični sedijo v šoli, a pristojni o premiku začetka pouka na poznejšo uro nočejo slišati. Študije, ki jih je naredil Kantermann in tudi drugi izvedenci po svetu, pa kažejo, da bolj kot je mladostnik po notranji uri nočna ptica, slabši so njegovi rezultati v šoli. Zato bi bilo priporočljivo na poznejšo uro prestaviti vsaj preverjanje znanja.

Najbolje bi bilo, če bi zjutraj lahko vstajali takrat, ko se sami zbudimo, ne takrat, ko zazvoni budilka. Tako bi lahko pomembne naloge, ki zahtevajo visoko koncentracijo, opravljali ob urah, ko smo najbolj učinkoviti. Dejansko pa mnogi živijo in delajo v nasprotju s svojo notranjo uro. Zaradi tega najbolj trpijo gasilci, zdravstveni delavci ali policisti, ki delajo v izmenah 24 ur in sedem dni v tednu. Delovni ritem, ki ni usklajen z notranjo uro, tudi ljudem, ki opravljajo druge poklice, ogroža zdravje.

Podjetja delo v treh izmenah v proizvodnji uvajajo iz gospodarskih razlogov, zdravje zaposlenih pa je zaradi tega bistveno bolj ogroženo, saj imajo probleme s spanjem, pogosteje zbolijo za srčno-žilnimi boleznimi in tudi za rakom. »Te povezave smo do zdaj premalo razumeli,« opozarja Thomas Kantermann.

V izmenah delajo tudi vozniki javnega prometa v mestih. V Berlinu recimo izvajalec javnega prometa voznikom omogoča, da si izberejo izmeno, ki jim najbolj ustreza. Manuela Huetten, zdravnica v podjetju, razlaga, da vsak lahko vpiše na seznam, v kateri izmeni si želi delati in največ povpraševanja je po jutranji izmeni, zanjo imajo čakalno vrsto. Čeprav je težko uskladiti želje več kot 3000 zaposlenih, se upoštevanje njihovih želja vendarle izplača.

Manuela Huetten razlaga, da so sodelavci bistveno bolj zadovoljni, saj jih večina lahko dela v izmeni, ki si jo izberejo v skladu s svojo notranjo uro. V berlinskem podjetju skušajo povečati zadovoljstvo zaposlenih tudi tako, da jim omogočijo delo blizu bivališča, saj jim prihranijo vožnjo v službo. »Seveda z vidika medicine dela upoštevamo tudi načrt obratovanja, v bistvu pa delo, ki si ga človek želi, ne povzroča bolezni,« razlaga zdravnica. To prakso želi prenesti tudi na druga področja.

V svetu, ko naj bi bili zaposleni vedno dosegljivi in na voljo, je skoraj anahronistično, da bi delodajalci upoštevali notranjo uro posameznika. Prav za to se zavzema Thomas Kantermann, kajti ne glede na to, kakšen je ritem notranje ure posameznika, dovolj spanja je osnova za produktiven in zdrav dan. O sodobnih trendih, kot je opoldansko spanje v pisarni, nemški kronobiolog nima dobrega mnenja, kajti »kdor vedno rabi opoldanski spanec, da lahko preživi dan, ponoči malo spi«. Bolje je opoldanski odmor preživeti zunaj na svežem zraku in soncu.