V labirintu

Pahor je zaplet pri iskanju strasbourškega sodnika še enkrat zapletel

Slovenija mora letos izbrati tri kandidate za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu. Razpis je bil objavljen marca, sodni svet je junija sestavil lestvico najboljših, vlada je predlog potrdila julija, nato pa je prišel na vrsto Borut Pahor. Ta bi moral s seznama izbrati tri predlagane kandidate in predlog poslati v potrditev v državni zbor.

Borut Pahor je po pogovoru z bivšim pravosodnim ministrom Senkom Pličaničem javnosti sporočil, da ne bo izbral nobenega sodnika. Avgusta so iz predsedniške palače sporočili, da naj bi se bila predsednik in pravosodni minister v odhajanju strinjala, »da bi bilo najbolje, če se postopek čim prej, a ne pred sestavo nove vlade, ponovi«. Kaj točno naj bi bil razlog, moža nista sporočila, javnost je izvedela le, da naj bi bilo to najbolje »zaradi vrste okoliščin«.

S pravosodnega ministrstva so sedaj pojasnili, da zanje postopek še vedno teče: »Ministrstvo pojasnjuje, da je obstoječi izbirni postopek v fazi, ko zanj ni več pristojno ministrstvo, temveč predsednik … Ministrstvo je v skladu z zakonom pristojno le za razpis in objavo prostih sodniških mest ter za posredovanje prijav, ki niso bile zavržene oziroma zavrnjene, predsedniku RS, v čigar pristojnosti je nadaljnji postopek.«

Ali torej postopek še ni končan? Na vnovično zaprosilo so v kabinetu predsednika države še enkrat odgovorili, da se mora do postopka po njihovem opredeliti nova vlada.

Kot smo neuradno izvedeli, je Pahor prekinitev postopka predlagal na nepravilen način. Prijavljenim kandidatom je poslal zgolj dopis, moral pa bi jim poslati uradno odločbo, zaradi česar na pravosodnem ministrstvu menijo, da razpis ni prekinjen. Če pa bi Pahor kandidatom poslal odločbo, bi se ti lahko nanjo pritožili. Med njimi so vrhunski pravni strokovnjaki. Zelo verjetno bi s pritožbo uspeli, saj Pahor za prekinitev postopka nima prave utemeljitve.

Primer spominja na zaplet z izbiro generalnega državnega tožilca Hinka Jenula pred desetimi leti, v katerem vlada kandidata ni hotela izbrati. Primer je pristal na vrhovnem sodišču, to pa je razsodilo, da sicer »predlagatelju«, v aktualnem primeru torej Borutu Pahorju, ni treba izbrati nobenega izmed kandidatov, je pa »za takšno odločitev potrebna obrazložitev« z dovoljšno »stopnjo podrobnosti«.