Tricky: Adrian Thaws

+ + +

Trickyja ali v najnovejšem primeru Adriana Thawsa (to je njegovo pravo ime) dobro poznajo vsi ljubitelji trip hopa, glasbenega žanra, ki se je na začetku devetdesetih let pojavil v britanskem Bristolu in pozneje postavil temelje za razvoj številnih elektronskih žanrov. Umetniška klika, ki je takrat delovala v bristolskem umetniškem kolektivu The Wild Bunch Soundsystem, nam je predstavila Massive Attack, hkrati pa tudi Trickyja, ki se je po nekaj letih odločil za samostojno glasbeno kariero.

Maxinquaye (1995), njegov prvi samostojni album, je bil zagotovo presenečenje na tedanji glasbeni sceni, saj je z eklektično glasbo kmalu hipnotiziral množice oboževalcev razmeroma novega žanra, ki je vseboval prvine hip hopa, rocka, jazza, soula in drugih glasbenih slogov, hkrati pa je ohranjal izjemno svežino in za Trickyja značilno temačnost, očitno plod njegovega težkega odraščanja.

In čeprav je bila Maxinquaye plošča, ki bi lahko bila vstopnica v klub visokonakladnih diskografskih izvajalcev, se je Tricky v prihodnje raje izognil kakršnemukoli zvezdništvu in nadaljeval ustvarjanje čedalje bolj hermetičnih diskografskih stvaritev.

A zdi se, da je hermetično obdobje dokončno prekinil s ploščkom Knowle West Boy (2009), avtobiografskim albumom, na katerem se je dotaknil svojega odraščanja v revni bristolski četrti Knowle West. Od tedaj je izdal še tri albume, z zadnjim pa očitno želi opozoriti, da ga zvesti poslušalci in oboževalci še vedno ne poznajo dovolj, saj ga je naslovil po sebi.

Tako kot številni Trickyjevi prejšnji albumi je tudi Adrian Thaws prežet z najrazličnejšimi glasbenimi vplivi, saj se njegovi raznovrstni komadi gibljejo med mešanico hip hopa, jazza, bluesa, housa, rocka in jamajške glasbene tradicije, prevladujoča temačnost pa poskrbi za avtentičnost ploščka, ki nas na trenutke odpelje v Trickyjevo najplodnejše ustvarjalno obdobje.

Kljub temu se zdi, da Tricky zgolj ostaja pri že preverjenih glasbenih prijemih: ne gre samo za njegov prepoznavni vokal, k sodelovanju je povabil lepo število mladih pevk – Francesco Belmonte, ki jo poznamo že s prejšnjega albuma, nemško-nigerijsko pevko Nneko, londonsko pevko Tirzah … če omenimo samo nekaj sodelujočih izvajalk, ki jih že tradicionalno novači in odkriva na svojih studijskih stvaritvah.

Zdi se, da ima Tricky nov ustvarjalni zagon, saj je v zadnjih letih posnel nekaj albumov, ustanovil založbo, še zmeraj pa se sooča s seboj in svojo glasbeno zapuščino, ki jo skuša spretno zapakirati v nekakšno novo preobleko, vendar tokrat ponavlja vzorce, ki smo jih že slišali v devetdesetih letih. Za oboževalce.

PJ2DVq5EOC0